Stres in izgorelost / Uspešnost in učinkovitost

Raziskave so jasne: prekomerno delo ima negativne učinke tako za zaposlene kot za podjetja

Dandanes nadrejeni od svojih zaposlenih želijo, da le-ti delajo dalj časa, da so odzivni, da spremljajo in odgovarjajo na e-poštna sporočila, tudi ko niso v službi. Od zaposlenih se tako pričakuje, da bodo tudi svoj prosti čas namenili delu in to tako, da se ob tem niti pritoževali ne bodo. To pa je seveda le ena od definicij prekomernega dela. Pa moramo res delati dalj časa, da bi naredili več? Morda je čas, da se začnemo spraševati ali nekaj deluje, ne pa kdo je kriv.


Piše: Milena Šokčević

Zakaj delamo več?

Več delamo, ker nam je tako naročil nadrejeni, ker le reagiramo na makro sile in zaradi lastnih notranjih motivacijskih dejavnikov. Vir: Pixabay

V nasprotju z definicijo, da delamo (pre)več, ker nam je tako rekel nadrejeni, nam v drugi različici nihče zares ne narekuje normativov, temveč vsi samo reagiramo na makro sile, ki so zunaj našega nadzora. Ekonomske spodbude, korporativna kultura in tehnologije, zaradi katerih nismo nikoli (pre)daleč od pisarne, so le nekatere od teh prepoznanih makro sil. Seveda pri preobremenjenosti z delom ne smemo spregledati vidika posameznika. Več delamo zaradi mešanice notranjih motivacijskih dejavnikov, kot so recimo ambicioznost, pohlep, tesnoba, krivda, užitek, ponos, kratkoročne nagrade, želja po dokazovanju in pomembnosti, ali pa le preveč razvit občutek dolžnosti. Nekateri od dejavnikov so negativni, mnogi pa pozitivni; več raziskovalcev je pravzaprav ugotovilo, da je za mnoge delo manj stresno kot naše domače življenje. Za nekatere delo predstavlja zatočišče, kraj, kjer se počutijo samozavestne in kraj, kjer imajo oni nadzor.

Ali ima prekomerno delo za posledico res več in boljše rezultate? Res naredimo več?

Veliko raziskav kaže, da nam ne glede na razloge za dolge ure, prekomerno delo ne pomaga. Za začetek se zdi, da več dela ne prinaša tudi več rezultatov. V študiji E. Reid, mendežerji niso razločevali med zaposlenimi, ki so dejansko delali 80 ur na teden, in tistimi, ki so se le pretvarjali. V raziskavi tudi niso našli nobenega dokaza, da so zaposleni, ki so dejansko delali več časa, tudi naredili več.

Prekomerno delo ima škodljive učinke, tako za zaposlene kot tudi za organizacije. M. Virtanen in sodelavci so izvedli številne raziskave, v katerih so ugotovili, da lahko prekomerno delo in posledično nastali stres privedeta do številnih zdravstvenih težav (npr. nespečnost, depresija, alkoholizem, slabši spomin, srčne bolezni), ki niso škodljive le za posameznika, temveč imajo škodljive učinke tudi za organizacije. Ti škodljivi učinki se recimo kažejo v absentizmu, letnemu prihodku in naraščajočih stroških zdravstvenega zavarovanja. Čeprav imamo radi svoje delo in prekomerno delamo prostovoljno, zaradi sebe, obstaja večja verjetnost, da bomo pri svojem delu delali napake, in sicer zaradi utrujenosti. Le 1-3 % prebivalstva lahko namreč spi pet ali šest ur na noč, brez upada v njihovem delovanju.

Zakaj torej še vedno delamo prekomerno? In to kljub temu, da poznamo škodljive učinke in posledice, ki jih le-ti imajo na naše sposobnosti, produktivnost, motivacijo, zdravje …


Prirejeno po: Carmichael, S. G. (2015). The Research Is Clear: Long Hours Backfire for People and for Companies. Harvard Business Review. Pridobljeno s https://hbr.org/2015/08/the-research-is-clear-long-hours-backfire-for-people-and-for-companies?utm_campaign=hbr&utm_source=linkedin&utm_medium=social