Pišeta: Teja Gorše in Jerneja Boslič

Za spremembe dela in odnosov zaposlenih v javni upravi bo treba poskrbeti za dobro lastno psihofizično počutje, kar se bo bogato obrestovalo tako pri posamezniku kot skupnosti. V prihodnosti bodo mobilnost, psihologija dela, krajši delavniki, fleksibilnost, vseživljenjsko izobraževanje in razvoj tehnologije le še pridobivali na pomembnosti.

Delo v javni upravi se je pred dobrimi dvajsetimi leti, ko se je vzpostavila možnost elektronskega poslovanja, drastično spremenilo. Nastopilo je obdobje opuščanja papirnega poslovanja in vzpostavitve interneta, ki je omogočal elektronsko poslovanje na daljavo, brez osebnega stika med sodelavci. Računalnik je tako postal splošno uporabljana naprava. Danes je veliko storitev mogoče opraviti preko spleta in v prihodnosti se bo to področje zagotovo še širilo. Razvoj tehnologije je pripeljal do velikih sprememb na vseh področjih dela. Teh sprememb bo v prihodnosti zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in globalizacije deležno tudi delo v javni upravi.

Zaradi tehnološkega razvoja pa se bo prilagodila tudi psihologija dela, od področja ergonomije do psihologije odnosov med sodelavci. Pri tem pa bodo potrebna velika prilagajanja vseh nas, vztrajnost in sprememba prepričanj. Nova znanja, ideje in sposobnosti zaposlenih v javni upravi bodo seveda nujen pogoj za spremembo dela v javni upravi, prav tako pomemben dejavnik pa bo dobro psihofizično počutje uslužbencev. Zaradi vse večjega prehoda na elektronsko poslovanje, ki bo privedlo do krajših delavnikov, pa se bodo lahko zaposleni bolj posvetili izpopolnjevanju samega sebe, športnim dejavnostim, druženju in več časa bodo lahko preživeli z družinami. S krajšim delavnikom se bo povečala tudi produktivnost dela. Postopki v javni upravi bodo tako postali bolj racionalni, hitri in učinkoviti.

V javni upravi enega izmed problemov predstavlja tudi nefleksibilnost dela, ki lahko privede do otežitve postopka odpuščanja, stagniranja zaposlenih in jemanja priložnosti sposobnejšim. Problem v slovenski javni upravi predstavljajo predvsem normativne omejitve. Po eni strani javnost želi fleksibilnost, po drugi strani pa je ena temeljnih nalog javne uprave zagotavljati enakost pred zakonom. Spoznanje o prožnosti odziva na spremembe bi moralo biti v vsakem javnem uslužbencu. Prožnost naj bi bila model sodobne države. V posamezni organizaciji so najpomembnejši prav ljudje, zato bo seveda v prvi vrsti treba poskrbeti za dobro razpoloženje, za ohranjanje pozitivnih odnosov s sodelavci in predvsem dobrih odnosov med vodjo in zaposlenimi. V prihodnosti bodo zaposleni imeli na voljo tudi različne strokovnjake – psihologe, ki bodo imeli individualne ali skupinske pogovore, s pomočjo katerih se bo izvajalo vedenjske tehnike za spremembo posameznikovega vedenja in odnosa do drugih. S kognitivno metodo pa se bodo lahko naučili drugačne reakcije na različne življenjske in delovne situacije.

V prihodnosti se bodo odprle različne možnosti izobraževanja in usposabljanja za zaposlene. Nenehno širjenje znanja je že v današnjem času nuja, v prihodnosti pa bo postalo samoumevno. Znanje se bo nenehno nadgrajevalo in osveževalo, kajti le z vseživljenjskim učenjem bodo zaposleni ohranjali konkurenčnost na trgu delovne sile. To pa bo privedlo do zadovoljstva zaposlenih in organizacije. V prihodnosti bo tudi osebna rast vrednota vseh zaposlenih. Javna uprava bo postala boljša in učinkovitejša, organizacije v javni upravi pa bodo nenehno dvigovale raven svoje kulture, da se bodo lažje prilagajale spremembam in napredku moderne družbe.

Pri samem izboru kandidatov se bo javna uprava v prihodnosti bolj posvečala specifičnim kompetencam glede na konkretno delovno mesto. Na podlagi zaposlovanja kandidatov s primernimi kompetencami se bo počasi preoblikovala tudi organizacijska klima. Kandidati, ki se bodo prijavili na določeno delovno mesto, se bodo že pred razgovorom podrobneje seznanili z opisom delovnih nalog. Pri izboru kadrov pa bodo sodelovali neodvisni strokovnjaki, izbira kandidatov pa ne bo potekala s pomočjo poznanstev, kot se to pogosto dogaja danes. Razmišljalo se bo tudi v smeri merjenja učinkovitosti zaposlenih na posameznem delovnem mestu in nagrajevanja najboljših zaposlenih. Nagrajevanje bo potekalo glede na značaj in želje posameznika. Kadrovske službe bodo s pomočjo psihologov pomagale blažiti stres zaposlenih, kar bo privedlo do manjšega absentizma in povečanja zadovoljstva zaposlenih. Kadrovske službe bodo v prihodnosti izvajale tudi teste osebnostnih lastnosti in kompetenc, ki so bistvenega pomena za delovno mesto.

Do sprememb dela in odnosov zaposlenih v javni upravi pa ne bo prišlo čez noč. Za dosego le-tega bo namreč moral vsak izmed nas za začetek poskrbeti za dobro lastno psihofizično počutje, kar se bo bogato obrestovalo tako posamezniku kot skupnosti.

Če želite izvedeti več:

• Prihodnost dela v javni upravi v UK (video, v angleščini),
• Prihodnost dela v slovenski elektronski javni upravi (diplomsko delo),
• Odgovori za prihodnost javne uprave (članek),
• Razvoj in stalno izboljševanje v javni upravi (znanstvena monografija).

_______________________________________________________________________________________________________________

Tejo Gorše najbolj zanima področje financ, s katerimi je povezana tudi trenutna zaposlitev v bančnem sektorju. Rada potuje, še posebno pa jo privlačijo mesta in države z bogato staroveško zgodovino. Z veseljem prebere dobro knjigo, najbolj jo zanima področje psihologije, ker jo vedno znova preseneti.

 

Jerneja Boslič se je po končanem študiju na ljubljanski Fakulteti za upravo in opravljenem pripravništvu v Službi Vlade RS za evropske zadeve tam tudi redno zaposlila. Leta 2004 je pričela z delom v sektorju za EU portal, ki sodi pod okrilje Ministrstva za zunanje zadeve. V prostem času kolesari, igra badminton, bere, se druži s prijatelji in skrbi za mačjo ljubljenko Brino.