Piše: Ana Vanessa Bogataj

Kako se povezujejo pozno vstajanje, razgled na morje, obiskovanje prelepih krajev in delo? Ali ima vse našteto sploh kaj skupnega? Današnji napredek v tehnologiji nam omogoča opravljanje dela na več načinov, pa tudi iz različnih krajev. Ali to pomeni, da se lahko odločim, da grem kar na dopust in se z njega sploh ne vrnem?

Na čudovito sončno soboto sedim na obzidju piranske cerkve in poskušam ugotoviti, ali je slučajno že nastopilo poletje, saj so temperature za sredino marca kar nekoliko previsoke. Na slovensko obalo sem se za nekaj dni umaknila, da opravim kopico dela, ki se mi je nabrala pri študiju. Še dobro, da to pomeni, da lahko tja vzamem samo prenosni računalnik, in z dostopom do interneta opravim vse potrebno. Kljub temu, da projekti zahtevajo skupinsko delo, lahko z drugimi člani komuniciram preko družbenih omrežij in s telekomunikacijskimi sredstvi. Vsa novodobna tehnologija nam omogoča tudi neprestan dostop do posodobljenih dokumentov, zato sem lahko ves čas na tekočem. Kakšen luksuz, da se ob tem sončim na terasi in opazujem morje!

A če se vrnem na piransko obzidje, kjer je tako prijetno, da se tam zadržim precej dalj časa, kot sem prej skrbno načrtovala za odmor med delom … Nedaleč stran sedi turist, star okoli 35 let, in v angleščini govori po telefonu. To sprva želim ignorirati, vendar kmalu nehote prisluhnem njegovemu pogovoru, saj je slišati nekoliko neobičajen. Najprej se zdi, da je vpleten v prijateljski pogovor o partnerskih težavah, vendar je ta precej enostranski in izredno dolg. Počasi iz konteksta razbiram, da mora biti neke vrste svetovalec, coach ali terapevt, ter da sem pravkar priča nekakšni vrsti psihološkega svetovanja na daljavo. Vprašanje, ali je za učinkovito psihoterapijo potrebna fizična prisotnost, bom pustila za drugo priložnost, in se raje posvetila mislim, ki me v trenutku preplavijo. Od kod prihaja ta moški? Po naglasu sodeč nekje iz severnega dela Združenih držav. Kako to, da opravlja svoje delo, medtem ko je na dopustu? Morda je to njegov način dela in svojim klientom (ki so verjetno na drugi strani poloble) svetuje s pomočjo razvite in praktično vsem dostopne tehnologije. Ob tem pa potuje po svetu in uživa v dogodivščinah. Sama pri sebi zaključim: kdo si ne bi želel take službe?

Res je, da ima delo, ki ne zahteva fizične prisotnosti v določenem delovnem okolju, mnoge prednosti. Delavec sam razpolaga s svojim časom in opravlja delo, kadar in kjer mu to najbolj ustreza. Sam si določi čas za počitek in malico, razporeja svoj prosti čas in delo fleksibilno usklajuje z drugimi obveznostmi in družino. Delo na delovnih mestih, ki bodo v prihodnosti še v porastu, kot npr. programer ali grafični oblikovalec, lahko zaposleni opravljajo kar od doma, kar se vse pogosteje pojavlja. Lahko pa greš ob delu na oddih in spremeniš okolje, kot sem naredila sama, ali celo potuješ po svetu in odkrivaš čudovite kotičke sveta (kar, roko na srce, Slovenija vsekakor je). Možnosti je ogromno, saj je to precej prožna oblika dela. Prednosti so še časovni in finančni prihranek pri prevozu na delo, večja zasebnost na delovnem mestu, večja možnost skrbi za zdravje, gibanje in zdravo prehrano. 

Tudi če se vse to sliši prav sanjsko, sem na lastni koži občutila, da se v takem načinu dela skrivajo tudi marsikatere pasti. Delo zahteva veliko mero samodiscipline, ki jo je meni včasih nekoliko zmanjkalo, saj sem velikokrat podaljšala svoje odmore zaradi vabljive okolice. Pomembno si je dobro načrtovati in strukturirati dan ter se dosledno držati načrtov, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da opravimo veliko manj, kot bi bili sposobni narediti v enem dnevu. Pogosto imajo pri našem delu pomembno vlogo sodelavci, ki pomagajo, ko se nam zatakne, ali pa samo nudijo socialno in čustveno oporo. Sama sem si velikokrat želela, da bi imela ob sebi sošolke, s katerimi bi lahko na hitro predebatirala dileme, v katerih sem se znašla ob delu, ali pa vsaj pri nekom preverila, če uspešno opravljam svoj del skupinske naloge. Poleg tega je pri delu od doma včasih težko ločiti zasebno življenje od poklicnega in se lahko zgodi, da imamo občutek, da smo ves čas v službi, kar je ravno nasprotno od naših želja. Ne nazadnje je dobro poskrbeti tudi za to, da se socialno preveč ne izoliramo in negujemo človeške odnose, ki so prav tako kot zadovoljstvo z delom pomembni za naše blagostanje. 

Zanimivo bi bilo vprašati omenjenega gospoda, ali so bila moja ugibanja o njegovem načinu življenja pravilna. Vprašala bi ga, kakšen je njegov vsakdan, zakaj se je odločil za tak način, kaj mu je pri tem najbolj všeč in ali bi tako živel celo življenje. A po končanem telefonskem pogovoru je le še odgovoril na nekaj mailov (o tem samo ugibam), nato skočil z zidu in si že hitel ogledovati mestne znamenitosti. Frajer!

---

Ana Vanessa je študentka prvega letnika magistrskega študija psihologije. V prostem času rada bere, kolesari in pohajkuje po Sloveniji in svetu, obožuje dobro glasbo in se nasploh zanima za človekovo notranjost, v kateri prepoznava najpomembnejšo lepoto.