Blog / HRM / Psihologija dela / Ranljive skupine / Stres in izgorelost / Zdravje in dobro počutje

Zakaj IT-jevci izgorevajo?

Piše: Petra Maglica

Zamislite si situacijo družinskega kosila: nedelja, mama, oče, otroci, babica in dedek. Prvo skupno kosilo po enem mesecu. En telefon zazvoni, hitro po tem, ko se oče, programer, oglasi, vzame prenosni računalnik, ki je vedno zraven njega in začne nekaj tipkati. A je njemu delo res tako všeč ali sploh nima življenja razen dela? Se poti zaradi šefovega klica ali zaradi grozečega ženinega pogleda?

blogit

Kaj je izgorelost?

Izgorelost je danes dokaj popularen izraz. V psihologiji ga opredelimo kot stanje, ki se pojavi kot odgovor na dolga obdobja izpostavljenosti intenzivnemu stresu. Kaže se v pomanjkanju motivacije za delo, v nezadovoljstvu z delom, pomanjkanju energije, občutku izčrpanosti in distanciranosti od dela. Tako za delavca kot za organizacijo v celoti ima izgorelost negativen učinek. Delavec je manj učinkovit v delu, stopnje absentizma so višje, prav tako zapuščanja delovnega mesta, kar pomeni stroške iskanja novega delavca. Izgoreli delavec lahko tudi zniža moralo drugih delavcev itn. Vsi smo tudi spoznati z izrazom informacijska tehnologija, ki je povsod okoli nas.

V tem besedilu bi rada na kratko opisala nekatere dejavnike, ki prispevajo k izgorelosti pri ljudeh, ki nam omogočajo preproste in učinkovite načine uporabe tehnologije. Opisala bom dejavnike, ki so ugotovljeni v raziskavah, in jih bom skušala dodatno razložiti skozi izkušnje ljudi, ki so doživeli izgorelost.

Dejavniki izgorelosti informacijskih tehnologov

V raziskavah se kot glavni dejavniki tveganja za razvoj izgorelosti navajajo: dvomiselnost vloge, konflikt vlog in delovne naloge. Ko govorimo o dvomiselnosti vlog, za informacijskega tehnologa to pomeni, da ni vedno jasno, kaj in na kakšen način mora on narediti, torej kaj delodajalci od njega pričakujejo. Zaradi tega se pojavijo situacije, v katerih delodajalec ni zadovoljen z narejenim delom, ker sta delavec in delodajalec imela drugačno vizijo končnega produkta. Naslednji dejavnik je konflikt vlog, oz. konflikt prioritet. Velika težava je več nadrejenih, ki jih delavci morajo obvestiti o svojem delu. Iz tega izhaja tudi vprašanje, kdo ima končno besedo v odločitvi kaj narediti, katera naloga ima prednost in kaj bo ocenjeno kot dobro narejeno. Ljudje potrebujejo povratno informacijo, da bi vedeli, kako delati naprej, nasprotne informacije od različnih oseb zagotovo ne bodo doprinesle produktivnosti ni dobremu počutju delavca.

Ko govorimo o delovnih nalogah kot dejavniku izgorelosti informacijskih tehnologov, se misli predvsem na preobremenitev z delom in nepredvidljivost časa, v katerem bodo nekaj morali narediti. Informacijskega tehnologa lahko pokličejo v kateremkoli delu dneva, od njih se pričakuje, da bodo dostopni in narede takoj, kaj se od njih pričakuje. Zgodi se tudi, da se delo na kakšnih projektih pusti do konca delovnega časa, medtem ko se v delovnem času dela na vsakodnevnih dolžnostih. Različni blogi in spletne strani, na katerih informacijski tehnologi izmenjajo izkušnje o izgorelosti, pogosto govorijo o zelo dolgem delovnem času. Ko bi prišli domov, bi nadaljevali delo, tam, kjer so ostali v pisarni. Ker so roki, v katerih nekaj mora biti narejeno, pogosto nerealni in zgoščeni, navadni delovni čas sploh ni dovolj, da bi se vse naredilo. Zakaj so roki zgoščeni? Konkurenca, pritisk trga zagotovo, ampak še nekaj; če ste na primer programer, vaše delo zajema veliko ugotavljanja kako nekaj narediti, kako rešiti nekateri problem, ukvarjanje se s pritoževanjem nadrejenih ali uporabnika vašega proizvoda in še veliko tega. Vse probleme rešujete tipkanjem nekakšne kode, ki je popolnoma nevidna, tudi če bi bila vidna, nikomur zunaj informacijske tehnologije te številne črke in znaki ne bi veliko pomenili. Kako boste potem razložili delodajalcu ali najemniku svojih storitev, da dobljen čas sploh ni dovolj, če oni ne razumeta kaj vi delate?

blog it.jpg

Poleg teh dejavnikov se informacijski tehnologi soočajo z vrsto drugih stresorjev na delovnem mestu. Na primer, v tehnološki industriji obstaja kontinuirani in hitri napredek ter velik pritisk trga dela. To pomeni, da takoj ko se konča en projekt, se mora že misliti o drugem. Ampak ta drugi projekt mora zajemati napredek, ki se zgodil v tehnologiji in seveda, mora biti drugačni od tega, kar bo konkurenca ponudila. Od informacijskih tehnologov se torej pričakuje, da se kontinuirano učijo nekaj novega, drugače jih bo trg dela potisnil z odra.

Rada bi še poudarila, da sem predvsem pisala o značilnostih dela, ki prinašajo izgorelosti. Seveda, obstajajo tudi osebnostne značilnosti, ki nekatere ljudi naredijo bolj ali manj ranljive na stres in izgorelost, ampak se mi zdi, da so opisani problemi zelo splošni in zadevajo tudi tiste, ki niso pretirano ranljivi na stres.
Za vse, ki mogoče dvomijo, ali je res tako tudi v Sloveniji, lahko povem, da je slovenski informacijski tehnolog po branju besedila navdušeno odgovoril, da sem opisala njegovo delo.