V zadnjem času so v medijskem prostoru veliko prahu dvignile afere spolnega nadlegovanja in nasilja v fakultetnem prostoru. Kako pa je s spolnim nadlegovanjem in nasiljem na delovnem mestu? O tem sem se pogovarjala z mag. Tjašo Hrovat, ki je že dolga leta svetovalka na področju nasilja, zaposlena na Društvu za nenasilno komunikacijo
Ali ste vedeli, da je v Sloveniji, znotraj starejše populacije, zaposlenih le 50,2% ljudi? To pomeni, da je v starejši populaciji za 37% nižja zaposljivost, kot v populaciji srednje starosti. Globalna delovna sila postaja zmeraj bolj starostno raznolika, kljub temu pa so starejši delavci manj pogosto izbrani za zaposlitvene razgovore, službena napredovanja in se v splošnem soočajo z nižjo zaposljivostjo…
Etično vodenje je s strani zunanjega okolja znano kot ključni dejavnik ugleda organizacije. Zagotavljanje sprejemanja etičnih odločitev in razvijanje organizacijske klime, v kateri se spodbuja etično ravnanje zaposlenih, bi lahko opredelili kot ključne odgovornosti vodstva. Ampak kaj sploh je etika? – Je kodeks moralnih načel, ki vodi posameznikovo ali skupinsko vedenje glede na to, kaj je prav in kaj narobe.
Številne študije so pokazale prednosti dobre komunikacije v tekmovalnih športih. Trenerji in tekmovalci, ki znajo učinkovito medsebojno komunicirati, bodo bolje sodelovali, njihova ekipa bo močnejša in bodo tudi bolj uspešni. Za učenje jasnega in učinkovitega sporočanja svojih misli in občutkov je v prvi vrsti odgovoren trener, veliko športnih ekip pa v svoje delo vključuje tudi delavnice učinkovite komunikacije…
Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…
Scrum spada v širšo skupino agilnih metod, katerih cilj je spremeniti način dela skupin in organizacij na način, da se bodo te lahko hitreje odzivale na številne spremembe, ki jih s seboj prinaša današnji trg. Metoda izhaja iz programerstva, počasi pa se njene uporabe poslužujejo tudi ostale organizacije…
Ali vaša organizacija omogoča napredovanje zaposlenih, priznava in nagrajuje njihove dosežke, zagotavlja redno izplačilo plač in omogoča prilagodljiv delovnik? Ste kot vodja naredili vse, da bi bili vaši zaposleni zadovoljni, a med njimi navkljub temu prihaja do sporov ali celo poizkusov spodkopavanja ugleda ali dela drugih? Morda je vse to rezultat z zavistjo prežetih odnosov med vašimi zaposlenimi. Vas zanima, kako lahko le-to kot vodja preprečite? Nadaljujte z branjem.
Lahko bi vam zaupala o tem, kaj vse sem ob domačem ognjišču slišala priti iz ust svojih prednikov. Razne zgodbe, legende, pravljice, mite in anekdote, ki so me puščale spuščenih čeljusti in oči razširjenih v nejeveri. Ampak to so dragulji, ki se jih ne podaja v roke preko zaslona, zato vam raje povem o svojem prvem stiku s celjenjem s pripovedmi…
O mentorstvu sem se tokrat pogovarjala s Tatjano Kolenc – ambasadorko mentorstva, vključevanja in AEIOU voditeljstva prihodnosti, mentorico, avtorico in kolumnistko. Tatjana in njena mentoriranka sta osebi, na kateri marsikdo pomisli, ko beseda teče o mentorstvu, saj je njuno poslanstvo povezovanje, sodelovanje, zaupanje in vseživljenjsko učenje, o tem pa ne le predavata in pišeta, ampak to tudi živita…
Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
