V kratki animaciji smo prikazale nekatere dobre in slabe prakse vodij prostovoljcev. Dobre prakse vam bodo pomagale, da se bodo vaši prostovoljci pri delu z vami počutili dobro ter zato ostali pri vas in še naprej opravljali prostovoljno delo…
V današnjem prispevku predstavljamo stil vodenja, ki se imenuje mikrovodenje. Prebrali boste lahko o tem, kateri so negativni učinki mikrovodenja in kako prepoznati mikrovodjo. Pisali pa smo tudi že o drugih oblikah vodenja. Berete lahko o razliki med avtentičnim in transformacijskim vodenjem, prav tako pa o tem, kako z avtentičnim vodenjem ustvarimo zaupanje.
Prostovoljstvo je aktivnost, ki ima veliko pozitivnih posledic. Vseeno pa moramo biti pozorni, da je prostovoljstvo kvalitetno. Več si lahko preberete v današnjem blogu…
O izgorelosti smo že veliko pisali. Pojavlja se pri zaposlenih, lahko pa zaposlene pred izgorelostjo ščitijo tudi vodje. […]
Pravijo, da človek potrebuje 8 tednov, da novo vedenje spremeni v navado. Nekateri izmed nas pa smo doma že več kot eno leto in kmalu bo prišel čas, ko se bomo vrnili v stavbo, kjer smo ”nekoč” opravljali delo – v pisarne, urade, v šolo, na fakulteto. Svoje na novo priučene navade – kako uspešno odgovarjati na e-sporočila in ob tem pomagati osnovnošolcu, kako med šolskimi odmori zlagati perilo, kako delati statistične analize in zraven gledati nadaljevanko na Netflixu – smo začeli oblikovati lanskega marca ter nova vedenja počasi, včasih z veliko napora in vložka dodatne energije, spreminjali v navade. Te navade so zdaj postale del nas; delno avtomatizirane in od nas zahtevajo veliko manj napora kot pred letom dni. A sprašujem se, kako bo, ko se bomo sedaj, po uspešnem prvem in drugem cepljenu ter ob dovoljenju vlade oz. delodajalca, vrnili?
Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste se na delovnem mestu odločali, ali boste natisnili enostransko ali obojestransko? Pogosto se mi poraja vprašanje, zakaj nekateri delujejo v domačem okolju prijazno, na delovnem mestu pa se obnašajo brezbrižno in tiskajo gore papirja, čeprav se zavedajo, da ga bodo kmalu zavrgli…
Ob omejevanju naravnih virov se je potrebno zavedati, kako naša dejanja in poklicne dejavnosti vplivajo na naše okolje. Veliko organizacij v okviru svojega delovanja organizira različne dogodke, preko katerih želijo obenem zmanjšati porabo naravnih virov, kot tudi zvišati motiviranost zaposlenih za delo, njihovo učinkovitost pri opravljanju delovnih nalog ter okrepiti medosebne odnose. Zato je pogosto prisotno vprašanje, kako prirediti dogodek, ki bo v skladu z »zelenim« delovanjem? V infografiki je predstavljenih nekaj pozitivnih vidikov ozelenitve dogodkov in nasvetov, kako lahko že z majhnimi koraki ozeleniti dogodek in s tem stopiti korak nasproti okolju.
Se vam je že zgodilo, da ste po dolgem in napornem dnevu prišli z dela in nato tudi doma še premlevali o delavnih nalogah, ki jih boste mogli še opraviti? Ali pa ste imeli neprijetno interakcijo s sodelavcem_ko in o tem premišljevali tudi doma?…
Se kdaj zalotite, da sanjarite o tem, da bi imeli preprosto, nestresno delo, kjer bi si v miru lahko vzeli čas za kavo, pregledali najnovejše novičke, malo poklepetali s sodelavci in bili za to, da ne počnete praktično ničesar, celo plačani? Sliši se mamljivo, a pazite, kaj si v resnici želite!
Ekološko kmetijstvo deluje na principu upoštevanja in ohranjanja dolgoročnega ravnovesja v naravi. Podobno pa delujejo tudi socialna podjetja. Težijo k ravnovesju v lokalnem okolju s tem, da zagotavljajo delovna mesta, vključenost in enakost ljudi ter povečano kvaliteto življenja lokalne skupnosti. O tem, kako se motivi ekološkega kmetijstva in socialnega podjetništva harmonično prepletajo, razlaga Goran Miloševič, direktor eko-socialne kmetije Korenika (https://www.korenika.si/). Ta leži v osrčju Krajinskega parka Goričko in s svojo trajnostno naravnanostjo omogoča krožno gospodarjenje z viri, ki ne izčrpavajo zemlje in okolja, hkrati pa omogoča, da se v proces dela vključujejo ljudje iz ranljivih družbenih skupin, ki so težje zaposljivi…
Ena izmed redkih stvari našega življenja, ki se ni spremenila že od industrijske revolucije, je osemurni delovnik. Pred 200 leti je bil to nov in bolj human pristop dela, vendar danes ni več ključnega pomena za nas. Kako je torej možno…
Študentke prvega letnika magistrskega študija psihologije so za vas pripravile spletni seminar (webinar) s področja (kadrovske) psihologije. Prostovoljstvo v času izrednih razmer vam bodo predstavile skozi osebno izkušnjo prostovoljke Jelene, ki je pomagala v času poplav v Banja Luki (l. 2014)….
PSIHOLOGIJA DELA 