Prostovoljstvo je aktivnost, ki ima veliko pozitivnih posledic. Vseeno pa moramo biti pozorni, da je prostovoljstvo kvalitetno. Več si lahko preberete v današnjem blogu.
Avtorica: Sara Seršen
Na spletni strani projekta “Prostovoljstvo” Slovenske filantropije prostovoljno delo opredeljujejo kot delo, ki ga posameznik opravlja po svobodni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase, z namenom, da dela v dobro drugih ali v splošno korist.
Po poročilu organizacije Prostovoljcev združenih narodov (angl. “United Nations Volunteers”) je na svetu približno ena milijarda prostovoljcev, ki opravljajo zelo različna dela. Glede na raziskavo Univerze Johnsa Hopkinsa, je število opravljenih prostovoljnih ur ekvivalentno številu ur dela 125 milijonov delavcev zaposlenih za polni delovni čas, vrednost prostovoljskega dela pa je ocenjena na 1,35 trilijonov ameriških dolarjev ali 2,4 % svetovne ekonomije.
Ampak ali se kdaj vprašate, ali je vsako prostovoljno delo res kvalitetno in prinaša izključno koristi že samo zato, ker je prostovoljno? Ali pa je lahko prostovoljno delo z napačnimi nameni ali s premalo mero kritičnosti o kompetentnosti tudi škodljivo?
Negativna plat prostovoljstva
Večina ljudi ob besedi prostovoljstvo pomisli na dobra dejanja, dobre ljudi, ki dajejo svoj čas in energijo, da pomagajo drugim in delajo svet bolj mavričen. Priznam, tudi sama sem bila do pred kratkim enakega mnenja, dokler mi moj mozaik prostovoljstva niso zapolnili določeni kamenčki, ki so v meni prebudili kritičen glas.
Predstavljajte si zdravnika, ki se prostovoljno odloči pomagati v zavetišču za begunce. Njegov primarni motiv je izboljšati ugled svoje zasebne prakse. Ker si noče ustvariti preveč stroškov, se tako odloči, da bo varčeval pri zaščitni opremi in higieni, hkrati pa je k sodelovanju povabil tudi študente medicine, katerim pusti opravljanje tudi težjih medicinskih posegov. Zamislimo si lahko, kakšna posledice bi lahko takšna dejanja povzročila. Resnica je, da se pri prostovoljstvu na žalost pogosto dogaja, da se delo opravlja z “levo roko”, površno, neodgovorno, ker ni plačano, ni ustreznega nadzora, ker primarni motiv ni delati dobro za druge ipd., pri čemer tudi pomembna prostovoljna dela z veliko odgovornosti, kot je na primer zdravstvena oskrba, niso nobena izjema.
V zadnjem času tudi strmo narašča prostovoljski turizem ali “volunturizem“. Na kratko gre za povezovanje potovanja po svetu s prostovoljnim delom. Posamezniki tako potujejo po svetu, spoznavajo nove kulture, ob enem pa naredijo še nekaj dobrega za druge. V povezavi s tem se že pojavljajo raziskave, ki opozarjajo na negativne plati volunturizma. Tako opozarjajo, da prostovoljci velikokrat niso pripravljeni upoštevati kulture ljudi, kjer pomagajo, izražajo superiornost, aroganco. Primarni motiv je pogosto pridobiti izkušnje in nekaj eksotičnega za življenjepis, ne pa pomoč drugim, kar velikokrat rezultira v precenjevanju svojih sposobnostih oz. neupoštevanju mej svoje kompetentnosti. Slednje pa lahko pripelje do nepredstavljive škode in izkoriščevanja nedolžnih ljudi.
Razmisli in bodi pošten
Prostovoljstvo je v osnovi vsekakor pozitivna stvar, ki marsikomu obarva življenje s soncem. Vendar preden se odločimo za prostovoljstvo, dobro razmislimo, da ne bomo namesto sonca nekomu v življenje prinesli še večje nevihte. Razmislimo o naslednjem:
- Zakaj želim postati prostovoljec/prostovoljka?
- Ali sem za opravljanje želenega dela ustrezno kompetenten/-a?
- Če nimam ustreznih znanja/veščin, ali se lahko udeležim ustreznega usposabljanja in sem to pripravljen/-a narediti?
Če si na zadnje tri vprašanja odgovorite z ne, premislite, ali boste s svojim prostovoljnim delom res delali dobro ali pa lahko komu škodujete. Obenem si upajmo reči “ne”, če nekaj presega naše kompetence in si upajmo prositi za pomoč, da lahko to ustrezno kompetentnost dosežemo ali pustimo, da delo opravi ustrezen strokovnjak.
Z lažnim prikazovanjem svojih sposobnosti, s tekmovalnostjo in s škodo, ki jo naredimo, lahko zgrešimo glavni namen prostovoljstva, ki je delati dobro. Vsak lahko v okviru svojih zmožnosti prispeva nekaj in ne glede na to kaj, je vsako dobro prostovoljno delo enako vredno in prinese žarek upanja ali sreče. Ni pomembno kaj ali koliko naredimo, najpomembnejše je, da je storjeno s pravim namenom – namenom delati v dobro drugih!
Ob odločitvi za prostovoljno delo je priporočljivo pridobiti tudi informacije o sami organizaciji preko katere je prostovoljno delo organizirano. Na žalost se namreč tudi že pojavljajo določene organizacije, ki zavajajo o svojih programih tako na škodo prostovoljcev kot tudi tistih, katerim so programi namenjeni.
Tudi z majhnimi dejanji lahko veliko naredimo
Ni potrebno, da kot prostovoljci vsi kar naenkrat postanemo zdravniki. Veliko dobrega lahko naredimo z majhnimi dejanji, ki se mogoče komu zdijo celo nepomembna, a lahko nekomu drugemu pomenijo celo bogastvo. O tem pričajo nasmehi otrok ob darilu, ki ga dobijo za božič od prostovoljcev, saj bi jih drugače pričakalo prazno božično drevo; solze sreče, ko se denarno ogroženi družini z malo prostovoljnega dela pomembno izboljšajo bivalni pogoji; iskreni pogledi hvaležnosti živali, ko jih v zavetišču obdarimo s starimi odejami za toplejše noči, s hrano za polne želodčke in s sprehodom, da razmigajo tačke ali pa jim celo ponudimo začasni/stalni dom.
Da lahko z majhnimi dejanji naredimo veliko, dokazuje tudi projekt “365give“, ki je iz zelo preproste ideje, postal projekt svetovnih razsežnosti. Njihovo glavno sporočilo je, da lahko vsi z majhnimi preprostimi dejanji vsak dan delamo svet boljši in srečnejši ter da dobra dejanja drugim, osrečijo tudi nas.
O avtorici:
Sem Sara Seršen, študentka 1. letnika magistrske stopnje psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Znotraj psihološke stroke me najbolj zanimata pedagoška in razvojna psihologija, predvsem delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoj prosti čas najraje namenim družini, prijateljem in svojim hišnim ljubljenčkom, prav tako pa se rada ukvarjam s športom in opravljam prostovoljna dela.
psihologijadela.com 