Avtorica: Kaja Svenšek

Vsakdo, ki je gledal znano nanizanko Friends se spomni epizode, kjer Phoebe in Joey razglabljata ali dejansko obstaja resnično nesebično dejanje. Phoebe meni, da obstaja takšno dejanje, Joey po drugi strani meni, da takšnega dejanja ni. Phoebe se skozi epizodo na vse pretege trudi najti resnično nesebično dejanje. Po številnih neuspelih poskusih pusti čebeli, da jo piči. Joeyu reče: »Čebela se je lahko pred svojimi prijatelji dokazala, medtem ko sem jaz imela od tega zgolj bolečino.« Joey jo hitro prizemlji, da je čebela po vsej verjetnosti umrla. 

Tako mi je dalo misliti ali je prostovoljstvo res lahko popolnoma nesebično oz. altruistično. Nekje v ozadju se vedno skriva egoističen razlog, kot sta tudi Phoebe in Joey ugotovila. Kajti tudi, če se odločiš za prostovoljstvo, da bi pomagal drugim, to prinese osebno zadovoljstvo. Torej ima oseba nekaj od tega in bi lahko rekli, da gre za egoističen motiv. Največkrat prostovoljstvo sicer asociiramo z nesebično pomočjo ali pa altruističnim vedenjem. Vendar, ko pomislimo bodisi na lastne motive ali na to kaj je motiviralo naše prijatelje, se zavemo, da velikokrat temu ni tako. 

Številne organizacije svoje zaposlene spodbujajo k prostovoljnem delu. V Ameriki navajajo, da devet od desetih podjetij spodbuja svoje zaposlene k prostovoljskemu delu. Kar tretjina teh podjetij svojim zaposlenim omogoča dela proste dneve, v kolikor jih zaposleni namenijo prostovoljskemu delu. To me spomni na lastno izkušnjo, ko sem pred letom opravljala študentsko delo na zavarovalnici. Zaposlenim so ponudili dela prost dan, v kolikor so opravili po lastni izbiri 4 ure prostovoljnega dela. Vendar pa je bil v ozadju tudi egoistični motiv organizacije. Namreč njihovi zaposleni so morali imeti na sebi majice z logom zavarovalnice. Kar pomeni, da je bil motiv v ozadju promocija podjetja. To me tudi pripelje do drugega primera, ki je nekoliko bolj aktualen. 

Cel svet trenutno stoji in se boji za svojo prihodnost zaradi trenutnih razmer. Namreč že cel mesec smo zaradi coronavirusa doma, šola poteka preko spleta, delamo od doma, ne smemo na ceste, imamo omejeno gibanje in skoraj vse je zaprto. Npr. Zavarovalnica Generali je Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje darovala 50.000 evrov, da bi lažje pomagali družinam, ki še posebej trpijo zaradi nastale situacije. Tako so sebi naredili odlično promocijo, saj so o tem poročali tudi v medijih. Takšne in drugačne oblike humanitarne pomoči pa niso nič novega. Veliko organizacij letno daruje različne vsote denarja raznim prostovoljskim organizacijam. V letu 2001 so prostovoljskim organizacijam številna podjetja darovala 9 bilijonov dolarjev. Same pa so dobile, če ne druga, lokalno promocijo. 

Tudi za zaposlene je prostovoljstvo zelo privlačno. Skozi prostovoljstvo pridobijo znanje, kompetence in izkušnje, ki jim prav pridejo bodisi v zasebnem ali službenem okolju. V splošnem se torej posamezniki odločajo za prostovoljstvo bodisi zaradi altruističnih ali egoističnih razlogov. Številni se zanj ne odločijo zaradi enega samega razloga. Motivi pa so zelo različni in se velikokrat skladajo z življenjskim obdobjem prostovoljca. Prostovoljci, ki opravljajo isto prostovoljno delo tudi nimajo enakih motivov v ozadju. Clary in Snyder sta leta 1999 oblikovala shemo šestih osnovnih motivov (faktorjev), ki motivirajo posameznike za prostovoljstvo. Med temi so faktor vrednosti, razumevanja, zaščite, izboljšave ter karierni in družbeni faktor. Številne raziskave so pokazale, da starejše prostovoljce bolj motivira sklepanje novih poznanstev oz. vzpostavljanje novih družbenih stikov. Tukaj gre za družbeni faktor. Prav tako pa je pri njih pogost faktor vrednosti, saj je močna motivacija, da bodo lahko skozi prostovoljstvo izrazili svoje vrednote, kot so skrb za druge ali človekoljubnost. Tudi pri mlajših je pogost družbeni faktor, še pogostejši pa je poklicni. Namreč zaradi konkurence pri iskanju zaposlitve in večje zaposljivosti se številni odločijo za prostovoljno delo. Tako si ne le naberejo nove izkušnje in naučijo kaj novega, ampak postanejo tudi bolj atraktivni za bodoče delodajalce. 

Medtem, ko se Joey in Phoebe prepirata, Joey reče: »Pheebs, nesebična dobra dela ne obstajajo. Žal!« Na koncu Phoebe tudi ne uspe najti nobenega nesebičnega dobrega dela. Morda pa je Joey vendarle imel prav? Zaključila bi lahko, da sicer obstajajo altruistični motivi za prostovoljstvo, vendar so v večini primerov, če ne vedno, prisotni tudi egoistični razlogi. Vprašati pa se moramo ali je tako prav? Kajti prostovoljstvo je v prvi vrsti fokusirano na druge, ne na nas in naše potrebe. V teoriji gre za opravljanje nekega dela, storitve, podpore drugim, ne da bi pri tem pričakovali v zameno kakšno koli plačilo ali nagrado. 

O avtorici:

Sem študentka podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sprva delujem nekoliko zadržana, vendar sem družabna in komunikativna. V prostem času se rada ukvarjam s svojo psičko in čas preživljam s svojimi najbližjimi.