Avtor: Dominik Pogorevc

Medtem ko lahko bodoči mizar poskusno izdela stol in ga po potrebi spremeni ali dodela, bodoči kirurg nima te možnosti, saj njegovo delo na človeškem telesu zaradi ogromnega tveganja ne dovoljuje napak. Kako lahko tak kader potem izobrazimo in ga zares pripravimo na delo, ki ga čaka?

Kaj je simulacija?

Simulacija je metoda, katere osrednji cilj je izobraziti kader za delo v situaciji, ki ne dovoljuje napak, če se jo izvaja v realnosti. Gre za obliko treninga ali učenja, ki omogoča sistematično in strukturirano pridobivanje izkušenj.

Namen take oblike učenja je ustvariti situacijo, ki je zelo podobna tisti, s katero bi se udeleženec lahko srečal na delovnem mestu. Preveriti, kako se udeleženec znajde v situaciji in mu nuditi povratne informacije, kako še izboljšati svoje odzivanje. Gre torej za pridobivanje in dopolnjevanje znanja in pridobivanja izkušenj.

Nastanek metode

Metoda se je razvila iz praktičnih vaj, kot jih poznamo v vsaki stroki (npr. igranje vlog klient – terapevt). V takšni obliki jo poznamo tudi še danes, npr. za razvijanje komunikacijskih spretnosti, motoričnih sposobnosti itd. V zadnjem desetletju pa je v ospredje stopila moderna tehnologija. Danes se tako metoda povezuje z uporabo virtualne resničnosti in resnih (poučnih) video iger, katerih cilj je še bolj približati določene hipotetične situacije.

Uporabnost metode skozi znanstvene raziskave

Chernikova in drugi (2020) so v svoji metaanalizi ugotovili, da ima uporaba simulacij v visokošolskem izobraževanju velik učinek pri usvajanju kompleksnih sposobnosti na različnih področjih. Tako je ostalo tudi, če so kontrolirali spremenljivko predhodnega znanja ter ali je simulacija potekala z uporabo modernih tehnologij ali ne. Avtorji so izpostavili, da uporaba simulacije privede do povečanega pridobivanja povratnih informacij, ki udeležencu olajšajo usvajanje zaželenega cilja.

Tip simulacije vpliva na učinek, ki ga ima na znanje, vendar je učinek odvisen tudi od delovnega konteksta v katerega se simulacija umešča. Največji učinki so se pokazali pri simulacijah, ki so bile povezani z medicino, vendar je treba tudi dodati, da je takšnih raziskav največ. Na velikost učinka je vplivala tudi kompleksnost simulacije, raziskovalci so ugotovili, da do večjega učinka pride, če je število in kompleksnost nalog prilagojena udeležencu.

Van Lysebetten, Anseel in D. R. Sanchez (2020) so v svojem članku navedli, da je uporaba različnih okoliščin v simulaciji privedla do izboljšanja inovativnega znanja. Več različnih okoliščin je privedlo do boljšega usvajanja inovativnega znanja. Raziskavo so izvajali v povezavi s študenti ekonomije.

O omejitvah uporabe metode in vlogi psihologa lahko berete v celotni seminarski nalogi na povezavi: