Avtor: David Osolnik
Bio zelenjava je občutno dražja, razgradljive vrečke pa se včasih razgradijo že tekom nošenja. Veliko končnih kupcev in poslovnih partnerjev ni pripravljeno plačati premije ali kupiti izdelka nižje kakovosti samo zato, ker je ta okolju prijazen. Kljub temu zelenim podjetjem vseeno uspeva. »Podjetje v Aziji za proizvodnjo para kavbojk porabi 1 l vode. To je 346 l manj, kot so jih v letu 2015 porabili za izdelavo para Levisk,« poroča The Guardian.
Kako v organizaciji vzpodbujati zelene inovacije?
Zelena industrija, zelena delovna mesta in zelene inovacije so vsi pretežno mladi in nedoločeni pojmi. V EU smo vrhunec programov, spodbud in konferenc na temo ozelenitve in skrbi za okolje v gospodarstvu doživeli v letih 2013 in 2014. Enotne definicije zelenih inovacij nimamo, lahko pa preberemo o nekaj glavnih lastnostih, ki naj bi jih te imele. Rezultat zelenih inovacij mora biti nek produkt, nov proces, storitev ali metoda, ki zadovoljuje potrebo naših strank in je na trgu konkurenčna. Hkrati mora v primerjavi s preteklimi praksami imeti bolj pozitiven učinek na okolje, pri čemer je potrebno gledati na celotni življenjski cikel. Pri zelenih produktih to npr. pomeni, da njihovo prijaznost okolju spremljamo od dobaviteljev, proizvodnje, transporta do prodaje in končne uporabe kupca.
K zelenemu vedenju podjetja silijo predvsem vedno bolj ostre zakonske zahteve, pa tudi večja osveščenost prebivalstva. Kljub temu mnogim okoljska odgovornost ni le prisila. Raziskave znova in znova ugotavljajo, da so zelene inovacije pozitivno povezane z dobičkom, saj podjetja z njimi zmanjšujejo porabo dobrin, skrajšujejo dobavne poti, zvišujejo izkoristek, zmanjšujejo količino in stroške odpadkov …, hkrati pa še vedno uspešno zadovoljujejo potrebe svojih kupcev.
Misliti zeleno pomeni dihati zeleno
Opozoriti je treba, da rezultatov ni moč doseči čez noč. Če želimo, da naša prizadevanja presežejo obseg priložnostnih projektov, je treba prilagoditi organizacijsko kulturo na način, da zaposleni mislijo, vidijo in dihajo zeleno. Če bo odgovornost do okolja čutil vsak zaposleni, bodo ideje za optimizacijo lahko nastajale spontano in prihajale iz najrazličnejših področij. Vsak zaposleni ima namreč določena specifična znanja, s katerimi lahko pripomore k izboljšanju okolijske učinkovitosti na svojem področju. Spreminjanje organizacijske kulture nam lahko uspe preko dopolnitve vizije in postavljanja okolju prijaznih ciljev, preko osveščanja in izobraževanja zaposlenih, prostovoljnih projektov in iniciativ, s prepoznavanjem in internim oglaševanjem dosedanjih uspehov, vzpostavitvijo zelenega ambasadorstva ter z različnimi tekmovanji med oddelki ali obrati (npr. kdo porabi manj papirja, kdo za prihod na delo uporablja bolj okolju prijazne načine prevoza, kdo poleti manj uporablja klimo). Pomembno je, da je vodstvo pri projektih prisotno in ostalim v zgled, poleg tega pa tudi prepoznava in nagrajuje prizadevanja zaposlenih.
O splošni pomembnosti organizacijske kulture in spreminjanju organizacijske klime na povezavi predava dr. Aleksander zadel.
Ideja se ne rodi sama
Kljub zvišanju pomembnosti varovanja okolja pri zaposlenih se ideje vseeno ne rojevajo same. Na področju psihologije dela je moč najti številne raziskave, ki se ukvarjajo s prilagajanjem okolja in načina dela z željo po večji ustvarjalnosti zaposlenih. V ustvarjalnih podjetjih sodelavci drug drugega spodbujajo, si med seboj zaupajo in so odprti za nove ideje. Ni jim težko izražati nestrinjanja in debatirati o različnih možnostih. Morebitne spore znajo reševati na konstruktiven in miren način, v večini pa pri njih prevladujeta sproščenost in humor. Zaposleni morajo imeti za produciranje novih idej tudi dovolj časa, saj je ustvarjalnost pod prevelikim časovnim pritiskom nizka. Da so lahko ustvarjalni, morajo biti v prvi vrsti pripravljeni nekoliko tvegati, zato naj neuspeh zaradi uporabe inovativnih rešitev ne bo preveč negativno sprejet.
Ustvarjalnost ni dovolj
Ko ideja vzplamti, se delo še zdaleč ni končalo. Ogromno inovacij zamre že v začetni fazi, saj zaposleni nad idejami sčasoma obupajo. Raziskave kažejo, da je inovativno vedenje zaposlenih večje, če imajo občutek, da jih organizacija pri tem podpira in jim zagotavlja potrebna orodja in znanja za implementacijo njihovih idej. Podporo pri zelenih inovacijah lahko nudimo tako, da zaposlene pošiljamo na potrebna izobraževanja, jih vključujemo v pomembne okoljske odločitve, jim zagotavljamo čas, avtonomijo in potrebna sredstva za osebne projekte ter prepoznavamo in nagrajujemo njihova prizadevanja. Že nekaj let v EU obstajajo tudi različne možnosti vključevanja v strateška partnerstva med podjetji, univerzami in državnimi institucijami, kjer sodelujoči med seboj delijo znanja in se v projektih trudijo za boljšo prihodnost planeta.
Kjer je volja, je tudi pot
Varovanje okolja je že nekaj let ena osrednjih tem naše družbe, ki je tako v zasebni sferi kot tudi v gospodarstvu že terjala številne spremembe. V času sprememb preživijo tisti, ki so inovativni in se znajo razmeram najbolje prilagoditi. Zelene inovacije poleg okoljskih izboljšav dokazano prinašajo tudi boljše rezultate, konkurenca pa zagotovo še ni izkoristila vseh priložnosti. Inovatorski potencial je že v podjetju, le odkriti ga je treba. Upam, da vam bo moj blog pri tem v pomoč, in upam, da je čas kvalitetnih in cenovno ugodnih zelenih izdelkov blizu.
David Osolnik je podiplomski študent psihologije in trženja, ki ga zanimajo predvsem psihologija dela, psihologija potrošnikov in marketing. Tudi skavtski voditelj in štipendist Ustanove Petra Pavla Glavarja. V prostem času se ukvarja s fotografijo, oblikovanjem, tvorjenjem besedil ter z organizacijo in vodenjem dogodkov znotraj omenjenih organizacij. V prihodnosti bi rad opravljal poklic delovnega psihologa ali se zaposlil v marketinški agenciji.
psihologijadela.com 