O takšne vrste delu smo na naši strani že pisali. Tukaj najdete povezavo na video prispevek o nočnem delu, tukaj pa članek o tem, kako spanec vpliva na delovno učinkovitost.

---

Avtorica: Živa Kopavnik

Eden od štirih delavcev naj bi bil pod stresom povezanim z delom, kar nanese kar 60% izgubljenih delovnih dni in letno izgubo v velikosti milijarde evrov. Poleg tega zmanjšana pozornost in previdnost, v kombinaciji z deprivacijo spanja, zmanjšujeta delovno učinkovitost ter povečujeta verjetnost za napake in poškodbe. Izmensko in nočno delo predstavljata večje tveganje za kardiovaskularne bolezni in metabolni sindrom (skupno ime za motnje presnove, kot so trebušna debelost, inzulinska rezistenca, povišan nivo glukoze v krvi, povišan krvni tlak itd.). Največ raziskav na omenjenem področju je bilo narejenih na medicinskih sestrah, zaradi tega se bomo v pričujočem članku usmerili k tej populaciji. 

Posledice

Izmensko in nočno delo sta bila v preteklosti zelo raziskana, saj na mnogih nivojih vplivata na človeško homeostazo in splošno blagostanje. Lahko pa ju tudi označimo kot pogosti vzrok za motnje spanja. Mednarodna klasifikacija motenj spanja je namreč priznala obstoj motnje spanja zaradi izmenskega dela, ki jo sestavljajo simptomi nespečnosti ali hude zaspanosti zaradi urnika dela. Takšne motnje, povzročene zaradi motenega cirkadiadnega ritma budnosti in spanja, pa se še poslabšajo z dodatnimi okolijskimi in vedenjskimi stresorji. Največ težav s spanjem so imele medicinske sestre z več kot osemnajst leti delovnih izkušenj. Te težave pa se še dodatno povezujejo z višjim indeksom telesne mase, manj fizične aktivnosti, slabšimi prehranjevalnimi navadami, krajšim trajanjem spanca, pogostostjo smrčanja, pogostostjo zaspanosti tekom dneva in večjo prevalenco depresivnih simptomov. Tako so imele ženske s težavami s spanjem povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in metabolni sindromom. Pomanjkanje spanja so še dodatno povezali z rezistenco na inzulin in okrnjeno toleranco na glukozo, kar lahko prispeva k odlaganju maščob v telesu in povišanemu krvnemu tlaku. Prav tako pa pomanjkanje spanja in znižanje ravni melatonina (pomemben hormon za uravnavanje cirkadiadnih ritmov) v telesu povečata možnost za razvoj raka na dojkah, ko ju povežemo z leti dela in številom izmen opravljenih v enem mesecu. Tiste medicinske sestre, ki so delale od enega do devetindvajset let v nočnih izmenah, imajo tveganje za razvoj te oblike raka povečano za 8%. Tiste, ki so tako delo opravljale več kot trideset let, pa za kar 36%.

Na kaj moramo biti pozorni

Naštete bolezni, h katerim prispevata nočno in izmensko delo, so bile označene kot glavni vzroki za smrt v zahodnih državah s strani WHO. Prav zaradi tega bi bilo potrebno vzpostaviti presejalne teste za medicinske sestre in ostale, ki opravljajo tak način dela. Prav tako pa morajo biti delodajalci pozorni na: 

• Dolžino izmen 

Rotacija 12-urnih izmen nočnega in dnevnega dela se je izkazala kot manj škodljiva za razvoj motenj spanja. Spanje delavcev je bilo v primerjavi s tistimi, ki so delali 8-urne izmene popoldanskega, dopoldanskega in nočnega dela, bolj uravnoteženo in manj razdrobljeno.  Tukaj pa moramo biti pazljivi, saj so raziskovalci opazili tudi, da so v daljših izmenah delovne obremenitve večje, kar vodi v fizično in psihično utrujenost. 

• Frekvenco rotacij izmen

Ko se te hitro menjajo, se je posameznikom težko prilagoditi na nove ritme, kar se kaže tudi v nižjih ravneh melatonina ob večeru, ko bi te morale biti visoke in nas pripraviti na spanje.

• Smer rotacije

Rotacija v smeri urinega kazalca (iz dopoldanske, na popoldansko in na nočno izmeno) naj bi omogočala manj razdrobljenega spanja, motenj pozornosti med delom ter poseganja dela v socialno in družinsko življenje.  

• Število nočnih izmen

Spremljajo jih spremembe v rednosti obrokov, kar pojasni rezistenco na inzulin. Kratko spanje pa vpliva na povišane ravni leptina in grelina (hormona sitosti in lakote), kar vodi v več zaužitih kalorij. Dlje kot delamo ponoči, večjo verjetnost imamo za razvoj diabetesa tipa 2. Sestre, ki so takšno delo opravljale vsaj 20, so imele to tveganje povišano za 24%. Ogroženost za razvoj raka na dojkah je bilo pomembno večje pri sestrah, ki so delale več kot 5 let v nočnih izmenah, ki so trajale 6 zaporednih noči. 

• Čas počitka

Če je število ur počitka med dvema tipoma izmen (npr. dopoldanskim in nočnim delom) manj kot 11 ur, to vodi v nespečnost, prekomerno dremavost, utrujenost in motnjo spanja zaradi izmenskega dela.

• Rednost in predvidljivost urnikov

Delodajalci naj bi se držali določenega vzorca rotacije in trajanja izmen. 

Dobro organizirana rotacija lahko zmanjša vpliv na zdravje zaposlenih in izboljša osebno zadovoljstvo ter zadovoljstvo z delom. V nasprotnem primeru pa naj se nikar ne čudimo nad pogostim absentizmom, bolniško odsotnostjo ter nesrečami in konflikti med zaposlenimi. Dodatno lahko zaposlenim nudimo še preventivne informacije o spalni higieni, zdravi prehrani, omejevanju kajenja in uživanju alkohola. Pripomoglo pa bi tudi izobraževanje o tehnikah sproščanja. 

Razmislek o reševanju problematike pri nas

Vse kar smo v pričujočem članku prebrali o vplivu nočnega in izmenskega dela na medicinske sestre, je delno prenosljivo tudi na druge poklice, ki zahtevajo enak način dela. Zaradi omenjenih posledic gotovo trpi ogromno ljudi, tudi izven zdravstvenega sektorja (npr. policaji, gasilci, vozniki itd.). Zaradi tega se mi zdi, da smo kot družba premalo razumevajoči do delavcev, ki si zaradi narave dela ne morejo vzpostaviti nikakršne (notranje in zunanje) rutine, saj jim njihovo delo to onemogoča. Prav tako pa se moramo zavedati, kakšen davek lahko dolgoletno opravljanje takšnega poklica zahteva od posameznika. Mogoče bi bilo smotrno to upoštevati pri kriteriju za upokojitev, kjer bi se lahko tem ljudem delovna doba potrebna za upokojitev tudi primerno skrajšala. Če že drugega ne, pa bi bili delodajalci lahko bolj razumevajoči do starejših delavcev, ki že mnogo let opravljajo poklic z izmenskim in nočnim delom, ter bi jim zaradi tega zmanjšali obremenitve (npr. delo v le eni izmed izmen po določenem številu let izmenskega dela).

V naslednjem videu lahko najdete še nekaj podatkov o nočnem delu ter priporočil za nočne delavce: https://www.youtube.com/watch?v=uDT3pDfB_Q4&ab_channel=Psihologijapsihologi

Povzeto po članku:

Rosa, D., Terzoni, S., Dellafiore, F. in Destrebecq, A. (2019). Systematic review of shift work and nurses’ health. Occupational Medicine, 69(4), 237–243. https://academic.oup.com/occmed/article-abstract/69/4/237/5498955

Nekaj o avtorici: Sem študentka magistrskega študija Psihologije v Mariboru in strastna hribolazka. V prostem času se ukvarjam tudi z jogo. Poleg tega me zanima raziskovanje na področju osebnosti, klinične in socialne psihologije.