Ekološko kmetijstvo deluje na principu upoštevanja in ohranjanja dolgoročnega ravnovesja v naravi. Podobno pa delujejo tudi socialna podjetja. Težijo k ravnovesju v lokalnem okolju s tem, da zagotavljajo delovna mesta, vključenost in enakost ljudi ter povečano kvaliteto življenja lokalne skupnosti. O tem, kako se motivi ekološkega kmetijstva in socialnega podjetništva harmonično prepletajo, razlaga Goran Miloševič, direktor eko-socialne kmetije Korenika (https://www.korenika.si/). Ta leži v osrčju Krajinskega parka Goričko in s svojo trajnostno naravnanostjo omogoča krožno gospodarjenje z viri, ki ne izčrpavajo zemlje in okolja, hkrati pa omogoča, da se v proces dela vključujejo ljudje iz ranljivih družbenih skupin, ki so težje zaposljivi.

Pogled na Koreniko iz zeliščnega vrta. Vir: eko-socialna kmetija Korenika

Eko-socialna kmetija Korenika je nastala 14 let nazaj v sklopu društva Mozaik. Kaj je bila glavna motivacija za njeno ustanovitev? 

Namen društva Mozaik, ki je neke vrste predhodnica Korenike, je bil, da skuša z nekaterimi razvojnimi projekti zagotoviti delovna mesta in socialno vključevanje oseb iz ranljivih  skupin. To so tiste osebe, ki so težko zaposljive, in se zaradi invalidnosti, nizke stopnje izobrazbe ali neprimerne izobraženosti, niso mogle zaposliti. Zato je bilo potrebno izvajati posebne vrste razvojnih projektov in eden izmed teh, ki je nastal zaradi potreb visoke brezposelnosti oseb iz ranljivih skupin, je ustanovitev ekološke in socialne kmetije. Ta je s svojo dejavnostjo, predvsem pa s svojo notranjo strukturo prilagojena na način, ki omogoča usposabljanje in zaposlovanje oseb, ki drugače niso mogle dobiti delovnega mesta.

Kaj pravzaprav pomeni zloženka »eko-socialno«?

Eko-socialna kmetija pomeni, da je kmetija ekološka in socialna hkrati. Ekološka pomeni, da se pri svojem delovanju drži principov ekološkega kmetovanja, torej ne uporablja mineralnih gnojil in kemičnih substanc za zaščito ali spodbujanje rasti rastlinja. Prav tako tudi živali prehranjujemo izključno z rastlinsko hrano ekološkega izvora. Zaradi tega načina dela imamo pravico, da se imenujemo ekološka kmetija, hkrati pa so tudi naši izdelki popisani na ekološkem certifikatu. 

Kmetija pa je socialna zaradi tega, ker pri svojem delovanju vključujemo osebe iz ranljivih skupin in na nek način s tem opravljamo tudi pozitivno družbeno vlogo. Socialno v širšem smislu pomeni, da na odročno podeželje, kjer ni dosti priložnosti za zaposlovanje in drugačno družbeno dogajanje, vnašamo  neko socialno dinamiko. Tako ne nudimo zgolj delovnih mest, temveč lokalnim prebivalcem omogočamo, da se vključujejo v različne aktivnosti od kulturnih, izobraževalnih dogodkov do večgeneracijskega druženja, ki odgovarja na različne potrebe ljudi.  

Katere so glavne posebnosti socialnega podjetništva?

Specifika družbenega podjetništva je, da v izhodišču ne gre za motiv dobička, ampak je gospodarska dejavnost namenjena doseganju družbenih ciljev, ki pa so različni. Lahko delujejo na področjih, kot so vključevanje oseb iz ranljivih skupin, varovanje okolja ali učinkovite rabe energije. 

Ko govorimo o socialnem podjetništvu, govorimo o družbenem podjetništvu, ki poleg ekonomskih vključuje tudi širše družbene cilje. Poleg tega se pogosto upošteva tudi, da znotraj podjetja vlada oblika participacije pri odločanju. Odločevalec ni direktor sam, ampak vsak s svojimi pristojnostmi in zmožnostmi prispeva k notranji dinamiki odločanja. Pogoste oblike socialnih podjetjih so društva in zadruge, ki imajo demokratični princip.

Ko ste leta 2006 ustanovili Koreniko, ste bili eni izmed prvih primerov v Sloveniji, ki je povezoval ekološko kmetijstvo in socialno podjetništvo. Od  kod izvira ideja o tej edinstveni navezi? 

Konkretna ideja izvira iz filozofije lokalne ekonomije, ki govori o tem, da se v posameznih manjših okoljih oziroma skupnostih lahko razvijejo samo tiste dejavnosti, za katere obstajajo razpoložljivi viri. Če želimo spodbujati ravnovesje in trajnostni razvoj, ki ne škodi naravi in ljudem, potem moramo prisluhniti okolju, ki ga imamo na razpolago tako glede naravnih virov kot tudi glede potreb in zmožnosti ljudi, ki v tem okolju živijo. 

V podeželskem okolju je narava dobro ohranjena, vanj je vkoreninjena kmetijska proizvodnja, ljudje so polni praktičnih znanj, hkrati pa obstaja potreba po proizvodnji zdrave hrane, zato je logično, da se te aktivnosti lahko uspešno izvajajo. Preko proizvodnje ljudje dobijo delo v svojem lokalnem okolju, tam ostanejo in živijo, vzpostavita se pa tako lokalna skupnost kot tudi kroženje dobrin in denarja. S tem se ohranja življenje na podeželju in to je ključni družbeni učinek. Ideja kot taka seveda ne obstaja samo pri nas, temveč tudi v drugih okoljih, ki podobno funkcionirajo.

Sprehod po zeliščnem vrtu. Vir: Eko-socialna kmetija Korenika

Katere so morebitne dodatne obremenitve, ki jih lahko prinese ekološko kmetijstvo?

Ekološko kmetijstvo zahteva posebna specifična znanja pri delu in zahteva več ročnega dela na polju, saj se ne uporablja kemije. Potreben je dolgoročni proces plemenitenja prsti, zato ne gre začeti kar čez noč. Ekološka kmetija lahko deluje tudi kot relativno zaprt sistem, recimo ena družina ali manjši sistem ljudi, ki to delajo za svoje preživetje in ti nimajo problema z ekonomijo. Ko pa se del pridelka proda tudi na trgu, pa je potrebno upoštevati znanja, dolgoročni pristop, velik obseg dela, ki je vključen v proizvodnjo, in seveda tudi višjo proizvodno ceno, ki jo morajo kupci na trgu sprejeti.

Umanotera vas je leta 2015 navedla kot primer dobre prakse pri zmanjševanju izpustov CO2, prav tako pa veljate za dobro prakso socialnega podjetništva v Sloveniji. Kako se dejavnosti ekološkega kmetijstva in socialnega podjetništva združujejo pri vsakodnevnem delovanju Korenike?

Ekološko kmetijstvo je ena izmed naših dejavnosti, ki se popolnoma prepleta z ostalimi dejavnostmi. Zaposleni delajo v kmetijstvu, imamo njivske površine, vrtove, zeliščne vrtove, nabirajo v naravi, nekaj je tudi sadovnjakov. V vse te aktivnosti, ki se v kmetijstvu dogajajo čez leto, so vključeni naši zaposleni. Poleg kmetijstva pa se ukvarjamo tudi s predelavo. 90% tega, kar pridelamo, predelamo v izdelke. Ponujamo pa tudi storitve, predvsem različne oblike delavnic, izobraževalnih storitev, socialne storitve, kosila za okoličane in podobno.

Katera so napačna prepričanja javnosti oziroma stereotipi, s katerimi ste se najpogosteje srečali glede poslanstva in delovanja Korenike? 

Največji stereotipi so, da invalidi ne zmorejo ničesar delati, pogosto se jih jemlje kot breme, strošek. Druga vrsta stereotipa je, da ves denar dobimo od države in nam nič ni potrebno delati, ljudi pa se izkorišča. To so ozki pogledi, ki peljejo v napačne zaključke in stereotipe. Socialno podjetje se že po definiciji srečuje z drugačno strukturo virov financiranja, ker ne proizvaja samo dobička, temveč tudi družbene učinke, kar je zelo pomembno. 

Treba se je zavedati, da so ljudje prostovoljno zaposleni in vključeni v vse programe, prav tako pa imamo vzpostavljeno mentorsko strukturo, ki tem ljudem omogoča nenehno podporo, ki je potrebna, da ljudje okrepijo svoje psihično zdravje in dosežejo tudi svoje osebne cilje.  To je poseben izziv, ker gre za resen delovni proces, kjer se nekaj ustvarja z občutkom za človeka. Učinki, ki jih ustvarimo, so hkrati ekonomski ter pomembni za njih, za vso družbo in tudi za naravo, ki je, v tem primeru, deležnik ekonomskega uspeha. 

Kakšno prihodnost vidite v Sloveniji za podjetja, ki vključujejo tako zeleno gospodarjenje kot tudi spodbujanje socialne vključenosti ranljivejših družbenih skupin ?

Glede na dane razmere so za taka podjetja perspektive pozitivne. Njihov razvoj je povezan s pripravljenostjo, da bomo okrepili sektor lokalne ekonomije, da bomo v manjših okoljih začeli razvijati ekonomske dejavnosti ter s poudarjeno socialno vsebino zagotavljali delovna mesta za vse, ki iz globalne ekonomije izpadejo, ker niso konkurenčni. Ta proces ni lahek. Potrebno je imeti voljo, dolgoročno vizijo in podporo države, da takim podjetjem omogoči razvoj. Menim, da potreba nedvomno je, tudi volja, a nič ne gre čez noč.

Panoramski pogled na Koreniko. Vir: Eko-socialna kmetija Korenika

Na vaši spletni strani ste zapisali, da na Koreniki sledite misli »deluj lokalno, misli globalno«. Kaj je glavno sporočilo, ki ga s to mislijo želite sporočiti javnosti o namenu in delu Korenike?

Sporočiti želimo, da je človek kot oseba lahko izpolnjen le, ko je del neke skupnosti, v kateri se ljudje povežejo, si delijo vrednote, skupaj delujejo in na ta način kvalitetno živijo. Takšno lokalno skupnost pa je možno razviti le s stopnjo zavesti, ki se zaveda tudi globalnih razsežnosti. Potrebno je zavedanje, da moramo zmanjšati predsodke in skrbeti za ves planet, ne le zase ter svoje ugodje. Zavest je globalna in visoka, delovanje in življenje pa sta lokalna, v skupnosti, v povezavi z ljudmi in njihovimi potrebami.