O tem, kako bi 6-urni delavnik vplival na zaposlene, smo že pisali. Če vas podobne tematike zanimajo, si lahko preberete tudi Zakaj 8 urni delavnik ni optimalen? in Ali smo pri delu res učinkoviti le 46% časa?
Avtorica: Živa Pirc
Ena izmed redkih stvari našega življenja, ki se ni spremenila že od industrijske revolucije, je osemurni delovnik. Pred 200 leti je bil to nov in bolj human pristop dela, vendar danes ni več ključnega pomena za nas. Kako je torej možno, da smo v zadnjih dveh stoletjih napredovali na vseh področjih, spremenili naše navade in filozofijo življenja, naš delovnik pa ostaja enak?
V 18. stoletju so v tovarnah delavci delali od 10 do 16 ur na dan, kar se je kmalu izkazalo za slab in neučinkovit način, zato je Ford, kot eden izmed prvih, uvedel osemurni delovnik in spremenil standarde dela. Zmanjšanje ur dela je povečalo učinkovitost zaposlenih in hkrati ohranilo njihovo plačilo, kar je močno povečalo dobiček njihove tovarne. Delo v Fordovem času in danes pa se zelo razlikuje, saj ni več večinsko usmerjeno v tovarniško in industrijsko delo, pač pa je cilj organizacij, da je delovna naloga opravljena v ustreznem času.
Kvantiteta časa je vredna več kot kvaliteta
Z dolgim delovnim urnikom se slepimo, da se vložek dela in čas, ki ga porabimo, povezujeta. Torej: če delamo dlje časa, delamo bolje in več naredimo. Pri tem pozabljamo, da intenzivnost pozornosti, ki jo imamo, ne mora trajati toliko časa, kot je pričakovano. Povprečen zaposleni je produktiven in aktivno dela od 3-5 ur na dan. Z vidika zaposlenega tako ni smiselno, da bi ga ocenjevali glede na ure, ki jih odsedi za svojo mizo v pisarni, ampak glede na to, ali je delo opravljeno ali ni.
Sabotaža produktivnosti in tipični dan zaposlenega
Za delovna mesta, ki so kompleksna in zahtevajo visoko mero kreativnosti, delovni čas oz. predpisane ure dela nimajo veliko smisla. Velikokrat takšno delo zahteva psihološko stanje, ki ga imenujemo zanos, kar pomeni, da smo tako zelo osredotočeni na nalogo, da pozabimo na čas. Raziskovalec McKinsey je ugotovil, da so zaposleni kar 500% bolj produktivni, ko so v stanju zanosa. Mnogo organizacij ustvarja pogoje, ki to stanje preprečujejo, npr. biti vedno na voljo, nujna odzivnost, dolgi sestanki. Tipični dan zaposlenega je tako sestavljen iz mnogo stvari, ki motijo produktivnost in nam dajejo iluzijo, da smo produktivni, npr. dolgi sestanki, ki se nadaljujejo v klepetanje; zapravljanje časa na nalogah, katere vrednost je bila že dosežena; brskanje po spletu itd. Zaposleni na delovnem mestu zapravijo dosti časa, zato bi bilo bolje, če bi bil čas, v katerem morajo delovno nalogo opraviti krajši.
Novi modeli delovnika
Zadnjih nekaj let je v porastu raziskovanje in uvedba krajših delovnikov. Microsoft je na Japonskem uvedel 30-urni tedenski delovnik, temu je pridružena tudi Švedska. Ugotovili so, da manjše število delovnih ur vodi k povečani produktivnosti zaposlenih. Microsoft, ki je uvedel 4-dnevni delovni teden je poročal o učinkovitejših sestankih, bolj zadovoljnih zaposlenih in izboljšanju produktivnosti za 40%. Zaradi izboljšane produktivnosti, posamezniki v šestih urah naredijo isti delež dela kot so ga prej v osmih. To vodi v manjšo možnost za pojav bolezni in izgorelosti pri zaposlenih, lažje usklajevanje družinskega in delovnega življenja ter splošno zadovoljstvo.
Pasti krajšega delovnika
Organizacije se trudijo biti v stiku s časom; vlagajo v tehnološki napredek, odnose zaposlenih in samo strukturo podjetja. Velik doprinos spremembam, ki bi bil dostopen in hkrati zelo smiseln bi bil tudi način, kako in koliko časa delamo. Krajši delovnik nam prinaša mnogo pozitivnih vidikov, vendar ne smemo pozabiti, da imajo pri tem veliko odgovornost tudi delodajalci, ki se morajo zavedati, da krajši delovni čas pomeni v nekaterih primerih tudi zmanjšanje delovnih nalog, povečanje stroškov in več nadur.
Zaključek
Posodobitev osemurnega delovnika je skoraj nujna, saj je koncept zastaran in ne sovpada s trenutnim razumevanjem načina dela ter našega življenja. Možnosti za nove koncepte so odprte in nam puščajo veliko prostora za raziskovanje in kasnejšo implementacijo modela v naše življenje. Pomembno je, da se ne osredotočimo le na zaposlene, ampak tudi na delodajalce in poskusimo najti model, ki se bo bolj prilegal našemu trenutnemu načinu življenja.
Za bolj radovedne: Prva slovenska longitudinalna raziskava o sistemskem uvajanju 6-urnega delovnika.
O avtorici: Sem Živa Pirc, študentka 1. letnika magistrskega študija psihologije v Mariboru. Moj prosti čas zapolnim s prostovoljskimi aktivnostmi, odkrivanjem novih dežel, kultur in ukvarjanjem z glasbo. Osrečujejo me majhne pozornosti, ljudje, sonce, kužki in kava.
psihologijadela.com 