Blog

Ali smo pri delu res učinkoviti le 46 % časa?

Piše: Eva Boštjančič

Ko načrtujem srečanje s prijateljicami, navadno hkrati upoštevam njihov in moj urnik. Pri načrtovanju sestankov s študenti vedno iščem kompromise med študijskimi urniki in mojimi dnevnimi obveznostmi. Ko gre za organizacijo poslovnega sestanka, ponavadi obveljata datum in ura, ki ustrezata njegovemu sklicatelju. Pri vsem tem načrtovanju in organiziranju pa nevede in nehote upoštevamo tudi naš bioritem.

Vsak človek ima svoj bioritem – dnevnega, ki traja približno 24 ur, tedenskega, ki je ponavadi dolg sedem dni, in letnega, ki je bolj ali manj vezan na koledarsko leto. Ta bioritem usmerjajo in mu dajejo neke »varne meje« številni dejavniki v našem okolju, od pomembnih dni v našem življenju (rojstni dnevi, prazniki, šolske počitnice), letni časi in z njim povezane vremenske spremembe do vplivov delovnega okolja. Delodajalec določi čas, ki ga moramo preživeti na delovnem mestu, določa nam čas za odmor, pa tudi to, kdaj bodo sestanki, skupne predstavitve, pomembna izobraževanja in delavnice. Od šefa izvemo tudi, do kdaj moramo pripraviti zaključno poročilo ali analizirati letne podatke. Pogosto dobimo tudi priporočilo, kdaj naj gremo na letni dopust, in potem se temu prilagodijo vsi naši družinski člani.

Kaj pa se z našim bioritmom dogaja med delovnim tednom? Raziskave kažejo, da je produktivnost največja v ponedeljek in torek, sreda in četrtek sta prav tako dneva primerne učinkovitosti, v petek pa delovna vnema skoraj izpuhti. V prvih dneh v tednu je organiziranih največ sestankov, telekonferenc, predstavitev in vseh drugih oblik poslovnega komuniciranja. V petek pa začnemo razmišljati o prihajajočem koncu tedna, misli nam pogosto odplavajo na zasnežene poljane, pogled se vse pogosteje ustavlja daleč skozi okno, naši prsti naredijo čedalje manj klikov na računalniški tipkovnici. Poleg tega marsikdo dela na ta dan manj ur kot ponavadi. Gre za psihološki pojav, pri katerem se prepletata utrujenost od delovnih obveznosti iztekajočega se delovnega tedna ter pričakovanje oddiha in prijetnejšega obdobja. Naša motivacija je ob petkih usmerjena predvsem k povzemanju, zaključevanju, pospravljanju, zapiranju in to ni dan, ko bi bili pripravljeni na nekaj novega, na nove projekte.

In če ta spoznanja prenesemo na letno raven – ves december postane en sam petek, ki na koledarju uradno nastopi 1. decembra, a so zunanja okrasitev, ponudbe trgovcev, neizogibne reklame in medsebojni pogovori ta mesec v zadnjem desetletju bogato raztegnili že v zadnjo tretjino novembra. To je eno prijetno »petkovo« obdobje, ko delovna učinkovitost opazno upade, saj moramo obiskati poslovne partnerje in prav vsakemu izreči voščilo ob prihajajočih praznikih. Kot zanimivost – letos sem prvo voščilo o srečnem in uspešnem letu 2016 prejela že 23. novembra.

December je tudi čas, ko želimo narediti pregled našega dela, a je naš koledar ponavadi prenatrpan z družabnimi dogodki, da bi si vzeli čas za delovni pregled. Gre za obdobje, v katerem nas mediji sistematično opozarjajo na človekovo potrebo po bližini, po času, ki naj bi ga posameznik preživel v krogu najbližjih. Pa nam gre to dokaj težko od rok, saj moramo nakupovati namesto Miklavža, Dedka Mraza in Božička. Veseli december je res vesel in razigran mesec v našem letnem bioritmu. Čakamo ga tako nestrpno, kot po napornem delavniku pričakujemo večer pred TV-zaslonom ali vsak petek 16. uro, ko za dva dni zaklenemo vrata naše pisarne. A nismo več v vrtcu in delamo zato, da zaslužimo. Da odgovorno opravljamo svoje delo in da organizaciji ustvarjamo dodano vrednost.

Izračunajmo skupaj: v letu je 52 tednov oziroma 260 delovnih dni, od tega odštejmo vse manj učinkovite petke in še vsaj 20 dni rednega delovnega dopusta. Nazadnje odštejmo še vse delovne dneve v »petkovem« mesecu in dobimo le še 165 dni. Če malo pretiravamo in ta izračun posplošimo, v prid delodajalca delamo le 45 odstotkov vsega predvidenega časa, za katerega pa prejmemo stoodstotno plačilo.

Pa brez komentarja. Za večino slovenskih delodajalcev, kot tudi zame, december ni sestavljen le iz petkov, čeprav se večina zaposlenih vede prav tako. Praznično ležerno in delovno sproščeno proslavljamo in nazdravljamo komu? Datumu ali dvema na koledarju. Tu me logika in razum zapustita.

Razmišljanje objavljeno v Financah, 6. 12. 2015

Advertisements