Kaj ljudje storijo, ko so pod stresom na delovnem mestu, si lahko preberete tukaj. O stresu na delovnem mestu je govorila tudi že naša odgovorna urednica Eva Boštjančič v intervjuju za RTV SLO, ki si ga lahko pogledate tukaj.
Avtorica: Alenka Razboršek
Se vam je že zgodilo, da ste po dolgem in napornem dnevu prišli z dela in nato tudi doma še premlevali o delavnih nalogah, ki jih boste mogli še opraviti? Ali pa ste imeli neprijetno interakcijo s sodelavcem_ko in o tem premišljevali tudi doma? Ali pa o delu razmišljate tudi med prostočasnimi aktivnostmi? To lahko kaže na to, da se niste miselno distancirali ali odklopili od službe, z mislimi ostajate še vedno v službi, čeprav ste doma.
Miselni odklop (ang. psychological detachment) v času, ko nismo v službi, se nanaša torej na izkušnjo miselne oddaljenosti od službe in delovnega okolja (npr. ko imamo prost večer ali med prostimi vikendi). V tem času torej ne razmišljamo o delu ali o službenem okolju.
Zakaj je miselni odklop sploh pomemben?
Miselni odklop se pozitivno povezuje z blagostanjem, nizka stopnja miselnega odklopa pa se z občutki napetosti, utrujenosti, negativnimi čustvi, nizko stopnjo energije ter s težavami s spanjem in to ne zgolj v prostem času. Te znaki se potem lahko kažejo tudi v službenem času. Poleg naštetega pa lahko posamezniki, ki se miselno ne odklopijo od službe, izkusijo tudi visoko potrebo po okrevanju, ko posameznik občuti preobremenitev, razburjenost in nizko stopnjo motiviranosti za delo.
In kaj imajo s tem nadrejeni?
Tudi pri nadrejenih je enako pomembno, da imajo čas miselnega odklopa od dela. Zaradi odnosa s podrejenimi ima lahko miselni odklop nadrejenih tudi pomembne implikacije za delovno okolje. Ko se nadrejeni_a od delovnega okolja med prostim časom miselno ne distancira dovolj, lahko to pomeni, da ne bo imel dovolj energije ali motivacije za ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja. Lahko se pokažejo tudi težave v medosebnih odnosih s podrejenimi, ki lahko povečajo stres na delovnem mestu. Tudi to pa posledično lahko pomeni, da se bodo podrejeni težje miselno distancirali.
Miselni odklop nadrejenega se namreč pozitivno povezuje z miselnim odklopom podrejenih. Povezavo lahko razlagamo tudi s pomočjo teorije modelnega učenja – nadrejeni preko svojega vedenja pokaže podrejenim pričakovano vedenje v času po službi. Če podrejenim govori o svojih prostočasnih aktivnostih med vikendom, bodo vedeli, da je to sprejemljivo vedenje. Če pa jim govori, da je prebral njihovo poročilo ponoči, bodo videli, da miselni odklop ni pomemben ali ni potreben na tem delovnem mestu.
Na drugi strani pa višja izraženost negativnih čustev pri nadrejenih (neodvisno od miselnega odklopa nadrejenega) za podrejene pomeni višjo stopnjo miselnega odklopa. Na prvi pogled se trditev zdi kontradiktorna prej omenjeni povezavi miselnih odklopov nadrejenih in podrejenih, vendar je razlaga enostavna. V primeru, ko vodja na delovnem mestu izkazuje visoko stopnjo negativnih čustev, se podrejeni v tem okolju ne bo nujno počutil tako dobro, zato se mu bo lažje miselno distancirati od dela. Če pa smo v zelo dobrih odnosih z nadrejenim lahko občutimo željo po opravljanju delovnih nalog tudi v prostem času.
Komunikacija o službi v prostem času
Odnos med miselnim odklopom in komunikacijo nadrejenih s podrejenimi po službenem času je nekoliko kompleksen. Nekatere raziskave so ugotavljale, da več kot se pojavlja komunikacije po delu, manjši je miselni odklop, pa ta povezava ni nujno tako enoznačna. Posamezniki, ki v prostem času veliko komunicirajo z nadrejenimi doživljajo tudi več razmišljajo o delu, vendar so ti posamezniki navadno v boljših odnosih z nadrejenim. Negativne posledice pomanjkanja miselnega odklopa so lahko tako zmanjšane s pozitivnimi posledicami dobrega odnosa med nadrejenim in podrejenimi, zato komunikacija o službi med podrejenimi in nadrejenimi ne kaže povezanosti z miselnim odklopom.
Kako povečati lastno stopnjo miselnega odklopa?
- Ukvarjanje z aktivnostmi, ki preusmerijo vašo pozornost.
- S tem imam v mislih katerekoli aktivnosti, ki bi misli odvrnile od službe in delovnega okolja, kar pa je odvisno od vsakega posameznika.
- Vaje čuječnosti.
- Tehnike čuječnosti so načini zavedanja, ko smo osredotočeni na ta trenutek tukaj in zdaj, ki vključuje sprejemanje našega trenutnega doživljanja. Za več informacij o čuječnosti lahko preberete tudi članek o tehnikah čuječnosti.
Za nadrejene:
- Poskrbite za lasten miselni odklop.
- Povečajte zavedanje o lastnem miselnem odklopu.
- Včasih že samo zavedanje lahko naredi spremembo, zato je pomembno, da pri sebi znamo prepoznati, kdaj smo miselno preokupirani s službo in delovnim okoljem. Z večjim zavedanjem pa pride tudi možnost, da bomo morebitne negativne izkušnje znali pojasniti ali povezati s prepoznanim vedenjem.
- Vem, da nisem miselno odklopljen od službe in delovnega okolja, kaj zdaj?
- Poskušajte zmanjšati morebitno komunikacijo s podrejenimi med prostim časom.
- Izogibajte se sporočanju o tem, da se med prostim časom miselno ne odklopite od službe.
- Ne spodbujajte konstantne dosegljivosti podrejenih preko e-pošte, telefona ipd.
Literatura:
Sonnentag, S., & Schiffner, C. (2019). Psychological detachment from work during nonwork time and employee well-being: The role of leader’s detachment. The Spanish journal of psychology, 22. doi: 10.1017/sjp.2019.2 Dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/spanish-journal-of-psychology/article/psychological-detachment-from-work-during-nonwork-time-and-employee-wellbeing-the-role-of-leaders-detachment/9B25CF790E4B79AF917E3E56F1897B0F/core-reader
O avtorici:
Sem Alenka Razboršek, študentka psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskovalno gledano se zanimam za sindrom prevaranta in perfekcionizem. V prostem času pa se ljubiteljsko ukvarjam z jogo in se na različne načine umetniško izražam z glasbo in slikanjem.
psihologijadela.com 