Lastnosti trga dela / Organizacijske spremembe in razvoj

Kako bi 6-urni delovnik vplival na zaposlene?

Avtorica: Nastja Cindy Zupančič

Zaradi trenutnih socialnih, družbenih in gospodarskih razmer se pojavlja potreba po spremembi delovnega časa. Večina držav sicer omogoča individualni dogovor o krajšem delovnem času, kjer velja načelo sorazmernosti, pojavlja pa se težnja k sistemski uvedbi krajšega delovnega časa. V primeru sistemske uvedbe gre za spremembo delovnega časa na ravni organizacije oz. države, pri čemer plača, delovna doba in preostale ugodnosti ostanejo nespremenjene.

Velika količina poskusov sistemske uvedbe krajšega delovnega časa dokazuje, da bi le-ta lahko prinesel mnoge pozitivne učinke. V preteklih raziskavah so poročali o zvišanju splošnega blagostanja, boljšem spancu, upadu stresa in anksioznosti, zvišanju produktivnosti, lažjem usklajevanju dela in družine itd.

Ali ste vedeli?

Henry Ford, ki je že leta 1926 za svoje delavce v proizvodnji uvedel 40-urni delovni teden, je bil zagotovo eden izmed glavnih pobudnikov petdnevnega delovnega tedna. Ugotovil je, da sta se precej povečali produktivnost zaposlenih in zaslužek podjetja. Tovarna Kelloggs je leta 1930 uvedla 6-urni delovnik in tako zmanjšala nesreče za kar 41 %. Oba delodajalca sta bila začetnika pri sistemskem uvajanju krajšega delovnega časa, rezultat pa je bil neverjeten uspeh podjetja. Dokazala sta, da krajši delovni čas nima pozitivnih vplivov le na zaposlene, ampak tudi na dobiček podjetja.

S tem namenom smo se v naši raziskavi v okviru magistrske naloge odločili opazovati spremembe pri zaposlenih ob prehodu iz 8 na 6-urni delovnik. Zanimali so nas učinki sistemske uvedbe 6-urnega delovnika na zadovoljstvo z življenjem, zadovoljstvo z delom in posameznimi vidiki delovne situacije, delovno zavzetost, delovno uspešnost ter konflikt med delom in družino. Podatke smo zbirali longitudinalno, v treh različnih časovnih obdobjih. Uporabili smo tako kvantitativni (baterija šestih vprašalnikov) kot kvalitativni (metoda fokusnih skupin) pristop.

Na vzorcu dvanajstih udeležencev smo ugotovili, da se je ob sistemski uvedbi 6-urnega delovnika zvišalo zadovoljstvo z življenjem ter zmanjšal konflikt med delom in družino. Postopoma se je zviševalo tudi zadovoljstvo s posameznimi vidiki delovne situacije, delovna zavzetost in delovna uspešnost, vendar razlike med merjenji za potrditev hipotez niso bile dovolj velike. Gre za prvo slovensko longitudinalno raziskavo o sistemskem uvajanju 6-urnega delovnika, s katero želimo prispevati k boljšemu razumevanju učinkov krajšega delovnega časa na zaposlene in delodajalcem omogočiti podrobnejši vpogled v prakso.

Posebej se zahvaljujem vsem zaposlenim v podjetju Skaza Plastika, ki so prijazno pomagali pri pridobivanju podatkov, potrebnih za raziskavo.

Več si lahko preberete v magistrski nalogi: