Piše: Brina Kuhta

Vsi vemo, da strokovnjaki priporočajo 7-8 ur spanja na dan. Pa se tega res držimo? Ali zavračamo priporočila, ker se nam zdi, da lahko čisto normalno funkcioniramo po 5-urnem spancu?

Podatki študije leta 2017 so pokazali, da kar 42% ljudi na vodstvenih položajih na dan spi le 6 ur ali manj.

Zakaj je spanje tako pomembno? Ko spimo, se:

• nam konsolidira in hrani spomin (konsolidacija spomina je proces, ki pretvori nove in neurejene spomine, ki smo jih oblikovali v budnem stanju, v bolj stabilne spomine, ki so organizirani v mrežo dosedanjih dolgoročnih spominov),
• predelajo naše čustvene izkušnje,
• možgani ponovno napolnijo z glukozo, ki predstavlja gorivo za naše možgane,
• odstranijo škodljive amiloid beta proteine, ki ovirajo delovanje možganov in so povezani z Alzheimerjevo boleznijo.

Pomanjkljivo spanje tako vodi do zmanjšane sposobnosti racionalnega razsojanja, zmanjšanja samokontrole in ovirane ustvarjalnosti.

Kaj to pomeni za vodje?

Guarana in Barnes (2017) in Barnes, Lucianetti, Bhave in Christian (2014) so preučevali povezavo spanja in dela mnogih vodij. Ugotovili so, da so bili nenaspani vodje bolj neučakani, razdražljivi in sovražni, kar je rezultiralo v slabšem odnosu do zaposlenih. Študije so dokazale, da so vodje, ki na delovno mesto prihajajo nenaspane, bolj nagnjene k temu, da izgubijo potrpljenje s svojimi zaposlenimi. Nenaspane vodje so tako bolj nagnjene k temu, da druge zmerjajo, so manj karizmatične ter imajo manjšo moč motiviranja in navdihovanja drugih.

Pomembna so tudi prepričanja vodij o spanju in njihovo deljenje teh prepričanj. Vodje, ki so elektronske pošte pošiljale ob 3. uri ponoči, nagrajevale zaposlene, ki so delali dolgo v noč in se hvalile s kratkim spancem, so na zaposlene vplivale tako, da so v povprečju spali skoraj 30 minut manj na noč. Hkrati so poročali o slabši kvaliteti spanca. Ne samo to, študije so dokazale tudi, da je vodjino razvrednotenje spanja bilo povezano z manj etičnim delovanjem podrejenih.

Kako lahko prispevamo k zadostnemu in kakovostnemu spancu?

• Uredimo svoj bioritem: konsistentno hodimo spati ob približno isti uri in se ob približno isti uri tudi zbujamo.
• Pred spanjem se izogibamo kofeinu (7 ur pred spanjem), alkoholu (3 ure pred spanjem) in nikotinu (4 ure pred spanjem).
• Eno uro pred spanjem se izogibamo uporabi pametnega telefona. Zakaj? Modra svetloba, ki jo oddajajo ekrani zatira produkcijo spalnega hormona melatonina.

Dremanje – da ali ne?

Raziskave kažejo, da lahko že 20 minutni dremeži vodijo k pomembni obnovitvi, ki izboljša kakovost našega dela. Kratek dremež lahko pospeši kognitivno procesiranje, zmanjša delanje napak, poveča vzdržljivost in izboljša spomin.  

Priporočilo za vodje: ni se vredno prikrajševati spanja, saj to vodi v izčrpanost, ta pa se kaže v slabšem vodenju. Pomembno je tudi, da tudi zaposlene informirate o pomembnosti kakovostnega spanca. Ne hvalite se z majhnim številom prespanih ur in če že morate poslati elektronsko pošto ob 3. uri ponoči, izberite možnost zakasnele dostave pošte.

»Kratenje spanca sicer prinese nekaj dodatnih »produktivnih« ur, vendar je ta produktivnost v večini primerov le iluzija.« – Jeff Bezos

Spanje je zmeraj pomembno, pomembnost spanca pa se je v trenutnih – epidemioloških – razmerah še povečala. Ker sedaj večino časa preživimo doma in si pogosto sami ustvarjamo urnik, obstaja velika verjetnost, da se nam poruši bioritem. Hkrati smo v teh težkih časih bolj nagnjeni k doživljanju stresa, tesnobe in strahu. Vse to lahko vodi k težavam s spanjem, kot je nespečnost. Zato je še posebej zdaj pomembno, da se držimo napotkov za kvaliteten spanec.

Barnes, C. (2018). Sleep well, lead better. Harvard Business Review.