Psihologija dela / Uspešnost in učinkovitost / Zdravje in dobro počutje

X-urni delovnik, X < 8

V Toyotinih servisnih centrih v Gothenburgu je krajši delovni čas prisoten že več kot desetletje. Za skrajšanje delovnega časa so se odločili zaradi nezadovoljstva strank z dolgimi čakalnimi vrstami, kot tudi zaradi nezadovoljstva zaposlenih, saj so bili nenehno pod stresom in so posledično delali veliko napak. Direktor podjetja Martin Banck je za svoje zaposlene predlagal skrajšanje delovnega časa na šest ur dnevno. Uvedli so delo na dve izmeni s šest urnim delovnikom, plača pa se zaposlenim ni spremenila. V podjetju poročajo o boljšem počutju in višjem zadovoljstvu na delovnem mestu. Prednost, ki jo opažajo je lažje uvajanje novih delavcev, krajši čas potovanja na delo, učinkovitejša uporaba strojev ter s tem znižanje stroškov kapitala (Crouch, 2015).

Krajši delovnik lahko manjša brezposelnost in vpliva na učinkovitost ter produktivnost zaposlenih. Prav tako pa je tudi eden izmed faktorjev, ki vplivajo na zdravje, varnost, družinsko življenje in srečo zaposlenih (White, 2002):

  • M. Shields (1999) je prišla do zaključka, da so tisti posamezniki, ki na teden delajo 41ur ali več nagnjeni k pogostejšemu kajenju, popivanju, se hitreje zredijo in so bolj depresivni, kot tisti, ki na teden delajo 40 ur ali manj.
  • Raziskava v ZDA je pomanjkanje spanja enačila z posledicami pijanosti, kot je na primer izguba pozornosti in daljši reakcijski čas. Daljši delovnik povzroča večjo utrujenost in posledično so posamezniki na delovnem mestu manj pozorni in pazljivi. Manjša pozornost na delovnem mestu poveča možnost nesreč (Powel idr., 1999).
  • Študija Univerze Montreal je ugotovila, da se možnost ločitve za dvakrat poveča, če vsaj eden od partnerjev dela v nestandardnih urah, kot so delo ob večerih, ponoči, ob vikendih (Presser, 2000).
  • Duxbury in Higgins (2001) sta ugotovila, da več časa ko zaposleni preživijo na delovnem mestu, bolj so pod stresom, imajo več težav v privatnem življenju, imajo večje težave z zdravjem ter so na splošno manj zadovoljni z svojim življenjem.

Več o krajšem delovnem času in oblikah skrajševanja delovnega časa, s tem povezana zakonska podlaga v Sloveniji, o delovnem času skozi zgodovino, dejavnikih krajšanja delovnega časa ter vlogi psihologa, si lahko preberete v seminarski nalogi Špele Kresnik – tukaj.

 

Advertisements