Na delovnem mestu pogosto zgolj nameravamo delovati okolju prijazno.

Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste se na delovnem mestu odločali, ali boste natisnili enostransko ali obojestransko? Pogosto se mi poraja vprašanje, zakaj nekateri delujejo v domačem okolju prijazno, na delovnem mestu pa se obnašajo brezbrižno in tiskajo gore papirja, čeprav se zavedajo, da ga bodo kmalu zavrgli. Danes ima večina podjetij zapisane strategije za ohranitev okolja, kljub temu pa še vedno obstajajo ogromne razlike pri upoštevanju okolju prijaznih ukrepov. Zdi se mi, da je besedna zveza »okolju prijazno« v nekaterih podjetjih zapisana zgolj kot oguljena fraza, ki je sama sebi namen. 

Slovenci (še) nismo ozavestili ekološkega vedenja na delovnem mestu

Najprej sem se želel prepričati, kako je s poznavanjem ekološkega vedenja na delovnem mestu pri nas. S kolegi nas je v okviru projektne naloge zanimalo, kako naši zaposleni znanci in prijatelji zaznavajo ekološko vedenje v slovenskih delovnih organizacijah. Po pregledu rezultatov pilotne študije smo ugotovili, da kljub skrbno prevedenim vprašalnikom (članek z izvirno obliko vprašalnika), velika večina sploh ni poznala izrazov, ki se nanašajo na okolju prijazno vedenje na delovnem mestu. Pogosto so se spraševali, kaj postavke vprašalnika pomenijo. Šele, ko smo jim podali primer zelenega vedenja, so lahko njihovo predstavo povezali z vsebino postavke (primer postavke: “Naša organizacija se zanima za podporo okoljskim vprašanjem.”). Izkazalo se je, da zaposleni niso prepričani, kakšne strategije, politike in prakse izvajajo njihovi delodajalci. Najbolj tragično se mi zdi dejstvo, da morda velika večina v domačem okolju celo deluje zeleno, vendar pa na delovnem mestu izgubijo okoljevarstveni kompas. Terminološka skromnost, ki jo lahko zaznavamo na slovenskih tleh in opredeljuje zeleno vedenje na delovnem mestu pa je le vrh ledene gore.

Ko vedenjska namera ni dovolj

Vsaka spremembi k usmerjenim intervencijam za bolj okolju prijazno vedenje se začenja tako na ravni delavca kot na ravni organizacije. Na individualni sferi delavec izkazuje jasno namero k določenim dejanjem na delovnem mestu. Pogosto si sam postavi cilje, ki sovpadajo z okolju prijaznimi vrednotami. Seveda pa to ni dovolj, da tudi prikaže okolju prijazno vedenje. Poglejmo si vsem poznan primer. Redko kdo izpolni novoletno zaobljubo, če si reče zgolj to, da bo v naslednjem letu shujšal 20 kg. Mnogo bolj uspešni so tisti, ki si naredijo jasen načrt, vizualizirajo samega sebe, kako obiskujejo rekreacijo in si sami napišejo jedilnik. Analogno lahko spoznanje prenesemo na področje ekološkega vedenja na delovnem mestu. Postaviti jasen načrt za vsakega zaposlenega o tem, kako na delovnem mestu delovati okolju prijazno, bi morala biti naloga vodilnih v vsaki delovni organizaciji. Zaposleni se mora dobro zavedati organizacijske politike in strategij, ki jih ima delovna organizacija na področju okoljevarstvenega delovanja. Politike in strategije si najlažje predstavljamo kot zapisane vrednote, letna poročila o okoljevarstvenem ravnanju in upoštevanje okoljevarstvenih ukrepov pri sprejemanju slehernih odločitev. 

Kaj je »čudežni most« med vedenjskimi nameni in dejanskim vedenjem?

Most, ki povezuje vedenjske namere zaposlenega in dejansko okolju prijazno vedenje, so raziskovalci »gradili« več desetletij.  V novejših raziskavah na tem področju se vse bolj uveljavlja izraz ekološka klima na delovnem mestu. V nasprotju s togo oblikovanimi organizacijskimi okoljevarstvenimi strategijami, ki pogosto ostanejo neuresničene točke na papirju, ekološka klima predstavlja za zaposlene zelo prožen konstrukt. Nanaša se na vse njihove percepcije politik, strategij, praks, vedenjskih vzorcev v organizaciji, ki zagotavljajo okolju prijazna ravnanja. Pozitivna ekološka klima zaposlenim omogoča, da se zavedajo, kakšno vedenje se od njih pričakuje in za kakšna vedenja bodo v prihodnje tudi nagrajeni. S pomočjo takšne klime zaposleni veliko lažje razumejo in interpretirajo zahteve organizacije, hkrati pa so bolj motivirani in sposobni jasnega načrtovanja vedenja, ki vodi do okolju prijaznega ravnanja. Ključnega pomena je trdno prepričanje zaposlenega, da je zeleno vedenje zares koristno, tako zanj kot tudi za organizacijo. Tudi zelo jasni vedenjski nameni ob neugodni ekološki klimi ne privedejo do ustreznega vedenja. Psihološko klimo lahko ponazorimo s slednjim primerom. Jadralni padalec se ob neugodnih vremenskih razmerah ne bo odločil za jadranje pa čeprav je imel še včeraj zelo jasno namero. Podobno je z vedenjem v delovnih organizacijah, če je ekološka klima negativna. Le ob ustrezni kombinaciji pozitivne ekološke klime in posameznikovih vedenjskih namenov bo posameznik sposoben okolju prijaznega vedenja.

Oblikovanje pozitivne ekološke klime na delovnem mestu 

Najbolj pomembno pa je, da znajo vodilni v organizaciji oblikovati pozitivno ekološko klimo. Kot smo videli zgoraj na slovenskem primeru, je največ težav z informiranostjo zaposlenih o tem, kaj sploh označujejo okoljevarstveni konstrukti in kakšna je pot, da lahko na delovnem mestu ravnamo čim bolj okolju prijazno. Zelo pomembno je, da delodajalec zaposlenim predstavi, poleg ohranjanja okolja, tudi poslovne koristi njihovega okoljevarstvenega ravnanja. V skladu s tem pa naj delavce za okolju prijazno ravnanje tudi ustrezno nagradi. Zaposleni bo tako ozavestil, da lahko s takšnim vedenjem pomaga k napredku delovne organizacije, okolju prijazno ravnanje pa bo sprejel kot delovno nalogo. Hkrati bo občutil tudi kontrolo nad lastnim vedenjem, kar bo še dodatno prispevalo k zelenem vedenju. Ključnega pomena je, da so okoljevarstvene vrednote organizacije stalno »na prepihu« in se sproti dopolnjujejo, upoštevajoč mnenje vseh zaposlenih. Zato je pomembno, da postavijo skupinske okoljevarstvene cilje (npr. zmanjševanje porabe elektrike na delovnem mestu), saj so prepričanja zaposlenih o okoljevarstveni učinkovitosti ključnega pomena pri zelenem vedenju. Ob koncu se je zelo smiselno vprašati, če so zapisane okoljevarstvene strategije in politike ter ekološka klima na delovnem mestu zares različni konstrukti. Moj odgovor bi bil, da se ti konstrukti znotraj delovnih organizacij, ki so zavezani ohranitvi okolja, močno prekrivajo. Uspešna intervencija, s katero vodilni v mesečnem časopisu izpostavi primere dobrih okoljevarstvenih praks zaposlenih in jih tudi nagradi, je odličen primer, ki prikazuje, da so politike in percepcije nekaj prekrivajočega. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju dobre organizacijske klime v organizacijah lahko odigrajo tudi kadrovski psihologi, ki so primerno usposobljeni pri zelenem upravljanju s človeškimi viri.

Zaključna misel

Najpomembnejše pri vsem tem pa se mi zdi, da se vsi v delovnih organizacijah zavedajo, da je odpiranje in reševanje vprašanj, ki zadevajo okolju prijazno vedenje, »win-win-situacija« – tako za ljudi kot tudi za naš planet. Izziv za vse delodajalce je prikazati okoljevarstvene politike kot živ konstrukt, ki ga stališča zaposlenih vseskozi dopolnjujejo in izboljšujejo, ob tem pa vsi v organizaciji dobijo priložnost, da skupaj ustvarjajo zeleno zgodbo. 

O avtorju bloga: 

Sem Andraž Lazar, študent magistrskega študija psihologije. Psihologije ne dojemam zgolj kot študij, temveč kot način življenja. Blizu mi je tudi logično-analitični način razmišljanja, moja strast je matematika. V prostem času se ukvarjam z nogometom, rad tudi smučam. 

Zanimivi viri in povezave:

Theory of planned behavior. (n.d.). In Wikipedia. Pridobljeno s strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_planned_behavior

Norton, T. A., Zacher, H. in Ashkanasy, N. M. (2014). Organisational sustainability policies and employee green behaviour: The mediating role of work climate perceptions. Journal of Environmental Psychology, 38, 49-54.

Norton, T. A., Zacher, H., Parker, S. L. in Ashkanasy, N. M. (2017). Bridging the gap between green behavioral intentions and employee green behavior: The role of green psychological climate. Journal of Organizational Behavior, 38(7), 996-1015.

Theory of planned behavior. (n.d.). In Wikipedia. Pridobljeno s strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_planned_behavior

Priloga 1:
Preveden Norton-ov vprašalnik o ekološkem vedenju na delovnem mestu 

Percepcije o ekološkem vedenju na delovnem mestu
Na ravni organizacije
1. “Our company is worried about its environmental impact” (“Našo organizacijo skrbi, kakšen vpliv ima na okolje.”)

2. “Our company is interested in supporting environmental causes”  (“Naša organizacija se zanima za podporo okoljskim vprašanjem.”)

3. “Our company believes it is important to protect the environment” (“Naša organizacija je prepričana v pomembnost varovanja okolja.”)

4. “Our company is concerned with becoming more environmentally friendly” (“Naša organizacija si prizadeva postati okolju prijaznejša.”)

Na ravni sodelavcev
1. “In our company, employees pay attention to environmental issues” (“V naši organizaciji zaposleni posvečajo pozornost okoljskim vprašanjem.”)

2. “In our company, employees are concerned about acting in environmentally friendly ways” (“V naši organizaciji se zaposleni zavzemajo za okolju prijaznejše vedenje.”)

3. “In our company, employees try to minimise harm to the environment” (“V naši organizaciji si zaposleni prizadevajo zmanjšati okoljsko škodo.”)

4. “In our company, employees care about the environment” (“V naši organizaciji si zaposleni zavzemajo za okolje.”)