Večkrat lahko med zaposlenimi v neki organizaciji slišimo, da jih moti nejasna komunikacija, nejasno podajanje navodil, zmeda in šumi pri podajanju informacij, napačne razlage situacij in navodil itn. Hitro lahko pride do situacije, da vsak zaposleni hiti s svojim lastnim delom, s svojo miselno shemo sedi v svojem kotu, s svojo dnevno rutino in kratkoročnimi zadolžitvami ter bežnimi pogovori in izmenjavo informacij. Pri reševanju teh in podobnih situacij, oz. problemov, nam lahko koristi transparentna komunikacija.

Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…

»Je karizmatični voditelj, ki pritegne ljudi, da mu sledijo. Strateški mislec, ki obvlada podrobnosti. Neutruden delavec z izjemnim fokusom in sposobnostmi reševanja problemov. Med uslužbenci je priljubljen, hkrati pa je zmožen izvajati nepriljubljene odločitve. Bolj kot vse pa je izvrsten komunikator, ki lahko svojo vizijo predstavi vsakršnemu občinstvu, od šefov iz Wall Streeta do vajencev.«

Že iz otroštva se spominjam, da se je v pogovorih večine odraslih beseda “šef” nanašala na osebo, ki je zatežena, pritiska na zaposlene in ne razume posameznih stisk sodelavcev, ter da ji je glavna misel večino časa dobiček. Ali je res potrebno, da vodja pritiska na zaposlene in jih neprestano “žene naprej”, ali je mogoče rast podjetja doseči tudi na drugačen način, kjer vodja ne dominira, temveč usmerja in je del ekipe, ter zna prisluhniti zaposlenim? Odgovor se skriva v danes vedno bolj poznani spretnosti, ki jo zmore razviti vsak – čuječnosti…

Dr. Janez Matos je oseba, ki je na področju prostovoljstva aktivna velik del svojega življenja. Leta 2009 je deloval kot soustanovitelj društva Ekologi brez meja, v sklopu katerega so potekale akcije Očistimo Slovenijo. Svojo karierno pot je nadaljeval na področju prostovoljstva in v letu 2013 skupaj z ženo Petro Matos ustanovil projekt Trajnostni park Istra, v sklopu katerega vodita prostovoljski center…

Vodenje je kot hoja v hribe. Ja, to primerjavo bom uporabila zato, ker večina Slovencev ve, kako naporna in hkrati osvobajajoča je lahko hoja navkreber. In vodenje tima, skupine, organizacije je kot hoja navzgor. Na začetku je za vse enako, vsi imamo neke želje, pričakovanja, cilje, a ko gremo više, postaja pot vedno ožja, več je preprek, bolj smo sami. In prav o tej samosti ali pa samoti bi rada napisala nekaj več…

Številne raziskovalne organizacije izvajajo študije o poklicnem ugledu in podobi, med njimi pa je le malo takšnih, ki raziskujejo ugled in podobo poklica psihologa. V slovenskem okolju je bila taka raziskava do sedaj narejena le v sklopu letnega srečanja alumnov Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2016, ki pa ni bila objavljena.