Pošlješ email, o odgovoru pa ne duha ne sluha. Čakaš en teden, priklenjen si na e-pošto in jo vsaki dve minuti osvežiš, nato pogledaš še v vsiljeno pošto, ker kaj če se je mogoče tam znašel odgovor. Po desetih dneh še vedno nič, zato se opogumiš in znova napišeš sporočilo, ga pošlješ in ponovno čakaš. Počasi te začnejo oblegati dvomi, zaradi živčnosti ponoči ne moreš spati, in sprašuješ se, kaj se je pravzaprav zgodilo?
Avtorica: Sara Vidmar
Kdo pravi, da duhovi ne obstajajo?
Umik brez odziva (ang. ghosting) se je najprej pojavil v sferi (romantičnih) razmerij kot način nenadne prekinitve komunikacije in posledično odnosa brez kakršnegakoli opozorila. Doba digitalizacije je omogočila razširitev družbene mreže, hkrati pa je olajšala neodzivnost in umik, če se eden v paru želi izogniti direktni konfrontaciji. Seveda, veliko lažje je pustiti sporočila neprebrana ali celo blokirati partnerja na socialnih omrežjih kot dvigniti telefon in se pogovoriti. Ta trend pa je glede na rezultate raziskave vedno pogostejši, saj je že 25 % vprašanih doživela umik brez odziva, nekoliko manj kot četrtina pa jih je tako dejanje tudi izvedlo. Na Slovaškem pa so raziskovalci potrdili prisotnost umika brez odziva tudi na področju dela in organizacije, zato lahko govorimo tudi o t.i. umiku brez odziva na delovnem mestu (ang. workplace ghosting).
Pozor, straši!
Pogosto predstavo imamo, da so delodajalci tisti, ki izvajajo umik brez odziva, kar je popolnoma razumljivo, če slišimo primere, da se podjetje ni odzvalo ali je enostavno prekinilo komunikacijo s kandidati. Počasi pa so se tega naučili tudi iskalci zaposlitve. Kot primer, v Indiji je 68 % kadrovikov in menedžerjev opazilo umik brez odziva pri kandidatih, ki so se prijavili na razpis za delovno mesto. Ampak ne rabimo iti daleč na pot, saj o omenjeni problematiki poročajo tudi slovenski kadroviki: kandidat se prijavi na razpis, opravi selekcijski postopek, podjetje plača zdravniški pregled, na prvi dan dela pa ni kandidata nikjer, vsak zamik v proizvodnji pa pomeni izgubo za podjetje.
Uročenost
Umik brez odziva pusti za seboj posledice, delovno mesto ni izjema. Kar 79 % umika brez odziva je opaznega v proizvodnji in službah, katere se smatra za »slabše«. Če pogledamo v Sloveniji, so to večinoma študentska in dijaška ter sezonska (poletna) dela. Ta številka pa se lahko poveča, če podjetje prekine komunikacijo s kandidati in zapade na slab glas med iskalci zaposlitve. Iz vidika kandidata pa je lahko umik brez odziva usoden za vzdrževanje odnosov: če se umakneš brez odziva, podreš mostove, ki si jih zgradil in tako izgubiš koristne kontakte.
Lovci na duhove
Kateri razlogi pa tičijo v ozadju, da se nekateri nenadoma odločijo umakniti brez odziva, tudi na delovnem mestu?
- Značilnosti posameznika
Raziskovalci navajajo, da so nizka samopodoba, uporaba nekonstruktivnih načinov reševanja konfliktov, kot sta sovražna naravnanost ali odmik, in opravičevanje lastnega antisocialnega vedenja, na primer agresivnosti, možni napovedovalci povečanega izvajanja umika brez odziva.
- Organizacijski dejavniki
V ruski raziskavi so ugotovili, da izogibanje izražanju lastnega mnenja o nezadovoljstvu s podjetjem povečuje stres, občutek vedno večje neodgovornosti in posledično odtujenosti od organizacije. Kot vzrok za porast umika brez odziva je ključna predvsem slaba komunikacija na delovnem mestu.
- Nižji odstotek brezposelnosti ter generaciji Y in Z
Statistični urad Republike Slovenije navaja, da je bila v Sloveniji leta 2019 najnižja stopnja brezposelnosti (4,0 %) v zadnjem desetletju. V obzir pa je potrebno vzeti tudi nastop generacije Y (rojeni med 1980 in 2000) na trgu dela, za katero je značilno, da vedno pogleduje naokrog za novimi delovnimi mesti, ter generacije Z (rojeni po 2000), katera nenehoma išče delovna mesta, ki ji ustrezajo.
Preganjalci duhov
V prvi vrsti je priporočljiv poskus ponovnega kontaktiranja podjetja v spoštljivem duhu, svojo težo nosi tudi medsebojna odgovornost in izboljšanje transparentnih komunikacijskih kanalov. Delodajalec mora poleg tega poskrbeti, da je dovolj privlačen za kandidate, da se ti ne bodo prijavljali na več prostih delovnih mest hkrati. Kot najboljši amulet pred naraščajočim valom duhov, ki ščiti tako delodajalce kot iskalce zaposlitve, je kulturno ujemanje med organizacijo in kandidatom. Ujemanje povečuje tako zadovoljstvo z delom kot občutek pripadnosti organizaciji, zmanjšuje pa se želja po odhodu.
Zaključek
Verjetno smo že vsi imeli kakšno izkušnjo z umikom brez odziva, po kateri nam ni preostalo drugega kot zajeti globok vdih in iti naprej. Čeprav je včasih težko, je prav, da smo v odnosu iskreni, tudi na delovnem mestu: če si si premislil ali si bil že sprejet drugje, raje to odkrito povej delodajalcu. Zaenkrat je umik brez odziva na delovnem mestu bolj razširjen v tujini, vendar se lahko tako delodajalci kot kandidati z zavednim in odgovornim ravnanjem potrudimo, da njegovo prakticiranje še naprej ostane izjema, in ne pravilo.
Literatura
Freedman, G., Powell, D. N., Le, B. in Williams, K. D. (2019). Ghosting and destiny: Implicit theories of relationships predict beliefs about ghosting. Journal of Social and Personal Relationships, 36(3), 905–924.
Ivanova, O. E. in Ryabinina, E. V. (2019). Ghosting in labour relations as an organizational alienation. https://www.researchgate.net/publication/339884889_Ghosting_In_Labour_Relations_As_An_Organizational_Alienation/fulltext/5e6a6d83458515e55576296f/Ghosting-In-Labour-Relations-As-An-Organizational-Alienation.pdf
Navarro, R., Larrañaga, E., Yubero, S in Víllora, B. (2021). Individual, interpersonal and relationship factors associated with ghosting intention and behaviors in adult relationships: Examining the associations over and above being a recipient of ghosting. Telematics and Informatics, 57, 101513. https://doi.org/10.1016/j.tele.2020.101513
Sandeep Kumar, M. in Narayana, M. S. (2019). Ghosting behavior of job applicants: An analysis of factors driving the behavior. International Journal of Scientific and Technology Research, 8, 1789–1793.
Statistični urad Republike Slovenije (b.d.). Delovno sposobni glede na aktivnost in mere aktivnosti po starostnih skupinah, spolu in kohezijskih regijah, Slovenija, četrtletno. https://pxweb.stat.si:443/SiStatData/sq/3389
Vagaš, M. in Miško, D. (2019). Understanding of ghosting in re-education of human resources in an organization. Journal of Interdisciplinary Research, 8(2), 298–301.
psihologijadela.com 