Že od malega pomnim, kako je mami nekje okoli petih popoldne iz službe prišla vsa nasmejana in z iskrico v očeh opisovala prigode svojih sodelavcev. Na malici vsak dan drugi ‘štosi’. »Jutri pa gremo med pavzo na suši. In poleti gre celoten oddelek s svojimi družinami na kampiranje ob Kolpo, saj bomo šli tudi mi a ne?« Kakšno srečo ima, da so v kolektivu tako dobri prijatelji.
Avtorica: Lea Kopač
Najprej me zanima, kako pogosta so pravzaprav prijateljstva na delovnem mestu. Po podatkih ene izmed Ameriških univerz ima 82% vprašanih na delovnem mestu vsaj enega prijatelja. Že v redu, kako pa to vpliva na zaposlene? Po pregledu raziskav ugotovim, da nekatere izpostavljajo zgolj pozitivne vidike prijateljstev na delovnem mestu, druge pa ravno nasprotno – berem torej, da je zadovoljstvo z delom večje in zavzetost višja, hkrati pa je delovna učinkovitost nižja. Mojo pozornost pa v največji meri pritegne nekoliko starejši članek, ki opisuje razvoj odnosov na delovnem mestu v povezavi s spremembami v komunikaciji.
Razvoj prijateljstva in komunikacije na delovnem mestu
Odnosi na delovnem mestu naj bi se razvijali po naslednjem zaporedju: najprej imaš sodelavca-znanca, ta lahko postane tvoj prijatelj, kasneje se morda razvije v dobrega prijatelja ali pa celo v najboljšega prijatelja. Za slednjega sicer menim, da na delovnem mestu ni ravno najpogostejši pojav. Pa vendar lahko na različnih stopnjah odnosa, če jih lahko tako imenujem, opazimo različne načine komunikacije. Zdaj je čas, da vam predstavim Tončka in Marijo.
Tone in Marija sta sodelavca, ki se imata zgolj za ZNANCA. Njun odnos je površinski, komunicirata le o nujnih službenih zadevah, morda o vremenu. Ko se delavnik konča, drug na drugega pozabita.
Sčasoma se zgodi, da si Tonček in Marija lahko rečeta, da sta PRIJATELJA. Kako je prišlo do tega? Ob selitvi oddelka v novo pisarno sta njuni delovni mizi pristali bolj skupaj. Ker sta v mesecu maju oba imela povečano količino dela, sta po koncu delavnika ostala edina, ki sta delala nadure. Ugotovila sta, da imata doma oba otroka prvošolčka, hkrati pa tako Tonček kot Marija vikende rada izkoristita za pohod v hribe. Poleg tega jima je šef naložil precej podobni nalogi, zaradi katerih sta sodelovala bolj kot sicer. Poročata tudi o tem, da so jima všeč določene osebnostne lastnosti drugega – Marija občuduje Tončkov humor, Tone pa še ni srečal človeka, ki bi bil bolj vljuden in prijazen. Tudi komunikacija med njima je nekoliko drugačna. Zdaj, ko sta prijatelja, se veliko več pogovarjata o stvareh, ki se ne tičejo delovnega mesta. Komunicirata veliko pogosteje in z manj zadržki.
Po približno letu dni Tonček in Marija menita, da sta pravzaprav DOBRA PRIJATELJA. Pravita, da sta s časom njuno vez vedno bolj krepila, k temu pa je botrovalo tudi to, da se družita tudi izven podjetja. Marija je Tončka povabila na kosilo, med katerim sta uspešno začrtala sobotni izlet na Stol. Spoprijateljila sta se tudi njuna življenjska sopotnika, tako da so se vsi štirje večkrat dobili na večerni pijači. K razvoju odnosa je pripomoglo tudi to, da si zdaj že zelo zaupata in se lahko pogovarjata tudi o bolj pomembnih življenjskih stvareh. Če Tončka in Marijo vprašam, kaj se je spremenilo v njuni komunikaciji, mi povesta, da več govorita o težavah na delovnem mestu. Komunikacija med njima je zdaj veliko lažja, pogovor dobro steče, hkrati pa se lahko brez zamer norčujeta drug iz drugega.
Štiri leta po tem, ko sta se prvič srečala v podjetju, Marija in Tonček drug drugega opisujeta kot NAJBOLJŠA PRIJATELJA. Izven delovnega mesta se veliko družita, z družinama so že nekajkrat skupaj odpotovali na počitnice, skupaj pa preživita tudi vsako malico. Brez težav si lahko zaupata skrbi za zdravje njunih staršev, ki niso več v najbolj rosnih letih. Pogovarjata se o težavah, s katerimi se srečujeta pri delu. Obema se zdi, da vizija podjetja zadnje leto ne gre v pravo smer. Tudi intima v njuni komunikaciji se je povečala, zaupata si lahko bolj osebne stvari. Drug pred drugim sta lahko to, kar sta, in taka se tudi sprejemata.
K čemu torej stremeti?
Povzamem lahko, da na razvoj odnosa na delovnem mestu vpliva fizična bližina med sodelavcema, skupni interesi, podobne delavne naloge, zaposlena drug na drugem opazita všečne osebnostne lastnosti, prav tako pa odnos krepi druženje izven organizacije. Komunikacija postaja vedno pogostejša, bolj intimna in z manj zadržki, nabor tem je vedno širši. Sprašujem pa se, ali si na delovnem mestu želim(o) le znance, morda prijatelje ali pa celo zelo dobre prijatelje. Verjetno bi vsak od nas po svoje. Bolj družabni posamezniki bodo ob zgolj površinskih odnosih na delovnem mestu verjetno bolj trpeli kot ne. Po drugi strani pa se sprašujem, kakšen delež ljudi na delovnih mestih najde svoje najboljše prijatelje. Po mojem mnenju ne veliko. Občutek imam, da najtesnejše odnose pogosto prinesemo iz časa osnovne ali pa srednje šole, morda s fakultete.
Najbolj optimalna se mi zdi zlata sredina – med delom imeti ob sebi ljudi, ki jim lahko rečemo prijatelji. Verjetno gre vsakdo nekoliko raje v službo, če ve, da je tam nekdo, s komer se lahko pogovarja, mu lahko zaupa in ki mu bo morda popestril še tako turoben dan. To je to, kar je našla moja mami.
Slediti svojim interesom
Čeprav nekatere vodje stremijo k prijateljskemu povezovanju zaposlenih, druge pa ne, je to v prvi vrsti odločitev vsakega izmed nas. Bodimo avtentični. V kolikor nam odgovarjajo bolj bežni odnosi na delovnem mestu, se ne silimo biti kaj več. Če pa si želimo bližjih prijateljskih odnosov, vložimo v njih naš čas in trud in se povežimo s sodelavci. Konec koncev je prijateljstvo osebna odločitev posameznika in tako je tudi prav.
O avtorici:
Sem Lea Kopač, študentka magistrskega študija psihologije in zanima me mnogo stvari. Že od nekdaj si želim delati z ljudmi, v zadnjem času pa me zanimata predvsem psihoterapija in igralna terapija. Prosti čas najraje izkoristim za druženje z bližnjimi in odkrivanje naravnih lepot (Slovenije), veliko časa pa preživim tudi v družbi štirinožnega prijatelja.
Literatura:
Choi, Y., Ko, S. H. in Walla, P. (2020). Roses with or without thorns? A theoretical model of workplace friendship. Cogent Psychology, 7(1), 1–11. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1080/23311908.2020.1761041
Olivet Nazarene University. (2021). Research on Friends at Work. Pridobljeno s strani https://online.olivet.edu/news/research-friends-work
Pillemer, J. in Rothbard, N. P. (2018). Friends without benefits: Understanding the dark sides of workplace friendship. Academy of Management Review, 43(4), 635–660. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.5465/amr.2016.0309
Sias, P. M. in Cahill, D. J. (1998). From coworkers to friends: The development of peer friendships in the workplace. Western Journal of Communication, 62(3), 273–299.
psihologijadela.com 