ndustrijska revolucija bo verjetno bistveno spremenila delovna okolja in zaposlitve, zato je pomembno pravočasno ugotoviti razsežnost njenega vpliva tudi na zaznavanje negotovosti na delovnem mestu (Nam, 2019). Frey in Osborne (2013) ocenjujeta, da je 47 % današnjih služb v ZDA visoko ogroženih, saj se lahko v naslednjem stoletju ali dveh avtomatizirajo…

Digitalizacija je eden od novejših trendov. Z razvojem tehnologije se trg dela hitro spreminja. Nastajajo novi in umirajo nekateri stari poklici. S trgom dela pa se spreminjajo tudi načini iskanja zaposlitve. V ZDA kar 47 % iskalcev zaposlitve uporablja mobilne telefone in spletne portale za iskanje služb (Jobvite, 2015). Eden od načinov iskanja zaposlitve je karierni sejem…

Posamezniki, ki imajo stigmatizirajoče bolezni ali duševne motnje, na primer depresijo ali anksioznost, v pomembno večji meri uporabljajo splet za iskanje informacij glede zdravja ter, da v pomembno večji meri komunicirajo s strokovnjaki preko spleta kot posamezniki, ki imajo bolezni ali motnje, ki niso stigmatizirajoče. Splet je tako lahko pomembno orodje za edukacijo in komunikacijo s posamezniki, ki se soočajo z motnjami, ki so stigmatizirane (Berger, Wagner in Baker, 2005)…

Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…

Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…

Številne raziskovalne organizacije izvajajo študije o poklicnem ugledu in podobi, med njimi pa je le malo takšnih, ki raziskujejo ugled in podobo poklica psihologa. V slovenskem okolju je bila taka raziskava do sedaj narejena le v sklopu letnega srečanja alumnov Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2016, ki pa ni bila objavljena.