Avtorji: Maja Jotić, Urša Leban in Petra Mikolič
Četrta industrijska revolucija bo verjetno bistveno spremenila delovna okolja in zaposlitve, zato je pomembno pravočasno ugotoviti razsežnost njenega vpliva tudi na zaznavanje negotovosti na delovnem mestu (Nam, 2019). Frey in Osborne (2013) ocenjujeta, da je 47 % današnjih služb v ZDA visoko ogroženih, saj se lahko v naslednjem stoletju ali dveh avtomatizirajo.
V naši raziskavi nas zato zanima, ali vse večja avtomatizacija delovnih mest povzroča pri zaposlenih strah pred izgubo zaposlitve zaradi tehnologije ter kako se to povezuje z različnimi demografskimi značilnostmi. Predvsem nas zanima, kako razvoj tehnologije na delovnih mestih zaznavajo Slovenci, saj zaradi hitrega razvoja tehnologije tovrstnih raziskav še ni veliko. V raziskavi se osredotočamo tako na tehnofobijo (strah pred tehnologijo) kot tudi na negotovost oziroma strah pred izgubo zaposlitve.
Deljenost mnenj o vplivu tehnologije
McClure (2017) navaja, da po eni strani naklonjenost uporabi tehnologije v postindustrijskih državah povečuje ekonomsko produktivnost in bruto domači proizvod ter ustvarja več poslovnih priložnosti za ljudi z omejenimi možnostmi in za delavce. Dodaja, da po drugi strani mnogi menijo, da tehnologija ne bo prinesla široke finančne varnosti. Čeprav bodo morda pametni telefoni cenovno bolj dostopni, šolanje na fakultetah, zdravstvena oskrba in nastanitve ne bodo.
Tudi mnenja ostalih avtorjev o razvoju tehnologije so nekoliko deljena. Scmidt in Cohen (2014, v McClure, 2017) menita, da bodo države v razvoju opazile ogromno gospodarsko produktivnost s sprejetjem novih tehnologij. Z digitalno povezljivostjo se lahko izboljša širok nabor neučinkovitih trgov, sistemov in vedenj v najbolj in najmanj naprednih družbah. Pravita, da bosta učinkovitost in produktivnost predvsem vidni v državah v razvoju, za katere je značilna tehnološka izolacija ter oviranje rasti in napredka. Song (2003, v: McClure, 2017) dodaja, da je sicer za začetne faze usvajanja tehnologije značilno vznemirjenje, vendar kasneje, ko tehnologija postaja vse bolj vključena v naša vsakodnevna življenja, to vznemirjenje dobi novo dimenzijo; tehnologija v manjši meri spodbuja le sanje o napredku, ampak hkrati predstavlja tudi »pritisk strahu«, predvsem strahu o tem, da bo nekdo »ostal zadaj«.
Nam (2019) meni, da vsakodnevne tehnološke inovacije tradicionalnim delavcem hkrati ponujajo priložnosti in grožnje. Za nekatere lahko predstavljajo stresor in kritično grožnjo zaposlitvi ali obstoju delovnega mesta. Digitalizacija bo namreč zmanjšala potrebo po nekaterih vrstah delavcev.
Tehnološki napredek »tekmuje vnaprej« in lahko posledično za seboj pusti veliko ljudi. V tem času je najtežje biti delavec z »navadnimi« spretnostmi in sposobnostmi, saj lahko računalniki, roboti in druge digitalne tehnologije te pridobijo z izjemno hitrostjo. V manjši nevarnosti pa so ljudje, ki imajo posebne spretnosti oziroma ustrezno izobrazbo za uporabo tehnologije, saj jo lahko uporabljajo za ustvarjanje produktov z dodano vrednostjo (Brynjolfsson in McAfee, 2014). Blinder (2006) se z navedenim ne strinja, saj meni, da so spretnosti in izobrazba sicer koristni, saj omogočajo večjo fleksibilnost zaposlenega, a ne zagotavljajo zaposlitve v prihodnosti. Po njegovem mnenju bo v prihodnosti pomembnejši razkorak med deli, ki jih je mogoče zlahka opraviti po brezžičnih povezavah z malo oziroma brez zmanjšanja kakovosti ter tistimi, kjer to ni mogoče. Tovrstno ločevanje del pa ni popolnoma skladno s stopnjo izobrazbe, saj kljub različni stopnji izobrazbe voznika taksija in pilota, po predvidevanju Blinderja noben poklic ni ogrožen.
Subjektivni in objektivni dejavniki negotovosti zaposlitve
Kljub neskladnosti mnenj o vplivu tehnologije v prihodnosti, je pomembno, da pri ugotavljanju povezanosti le-te z negotovostjo zaposlitve upoštevamo dva vidika; subjektivne in objektivne dejavnike. Sverke in Hellgren (2002) negotovost zaposlitve opisujeta kot subjektivno doživetje, večdimenzionalen pojav, ki se lahko pojavi zaradi interakcije med objektivno situacijo in subjektivnimi značilnosti. To pomeni, da nanj vplivajo tako situacijske značilnosti, kot so značilnosti trga dela, organizacijske spremembe, negotova prihodnost organizacije in pogodba o zaposlitvi ter tudi subjektivne značilnosti, pod katere sodijo zaznana zaposljivost, zaznan nadzor, družinska odgovornost in potreba po varnosti. Pri obravnavanju negotovosti zaposlitve je torej pomembno, da razlikujemo med dejansko nevarnostjo izgube zaposlitve in posameznikovim subjektivnim doživljanjem
Model avtorjev Frey in Osborne (2013) predpostavlja, da so najbolj ogroženi zaposleni v prometnih in logističnih poklicih, pisarniški in administrativni podporni delavci ter delovna sila v proizvodih poklicih. Nam (2019) pa je v svoji raziskavi ugotovil, da vrsta dela značilno ne vpliva na zaznavanje negotovosti zaposlitve. Razlike so se pokazale predvsem pri tistih, ki menijo, da njihovo delo vključuje medosebne interakcije, saj le-te doživljajo nižji občutek negotovosti.
Povezanost tehnofobije in negotovosti zaposlitve z demografskimi značilnostmi
V preteklih raziskavah so rezultati pokazali, da na doživljanje strahu pred tehnologijo vpliva tudi spol. Ženske naj bi v večji meri doživljale strah pred umetno inteligenco, manj zaupale umetni inteligenci na delovnem mestu, robotom in tehnologiji, ki je ne razumejo. Manjši, vendar na nekaterih področjih pomemben vpliv se je pokazal tudi pri starosti (McClure, 2017).
Elias, Smith in Barney (2012) navajajo, da starost moderira razmerje med odnosom do tehnologije ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Starejši zaposleni so namreč izražali najnižjo stopnjo motivacije in zadovoljstva pri delu, če je bil njihov odnos do tehnologije negativen. Nasprotno je pri bolj pozitivnem odnosu do tehnologije, stopnja motivacije in splošnega zadovoljstva pri starejših naraščala. Pod starejše zaposlene večina raziskav uvršča
“Baby boom” generacijo, saj je zanje značilno odraščanje brez telefona in računalnika. “Baby boom” posamezniki so se bili prisiljeni naučiti komunicirati s pomočjo interneta in elektronske pošte, zato so posledično manj prilagojeni na uporabo novejšega družbenega omrežja (Fenich, Scott-Halsell in Hashimoto, 2011).
Morris in Venkatesh (2000) ugotavljata, da se pri usvajanju novih tehnologij na začetku pojavljajo razlike v različnih starostnih skupinah zaposlenih, saj je pri starejših (“Baby boom” generacija) večji vpliv zaznanega vedenjskega nadzora in subjektivnih norm. Ta vpliv se z daljšo uporabo tehnologije zmanjša in avtorja ugotavljata, da po treh mesecih izkušenj s tehnologijo ni več pomembnih razlik med različnimi starostnimi skupinami. Vpliv spola in starosti smo preverile tudi v naši raziskavi, poleg tega pa smo vključile tudi druge demografske spremenljivke (izobrazbo, področje zaposlitve, naziv na delovnem mestu, delovno dobo in trajanje zaposlitve v sedanjem podjetju).
O raziskavi
V okviru raziskave smo se vprašale:
- Ali se trajanje delovne dobe in trajanje zaposlitve v sedanjem podjetju povezujeta z
doživljanjem tehnofobije ali negotovosti zaposlitve? - Ali se pojavljajo razlike v doživljanju tehnofobije ali negotovosti zaposlitve med različnimi
področji dela?
V analizo smo vključile 207 slovenskih udeležencev (od tega 168 žensk in 1 drugi spol), izmed katerih je 68 zaposlenih v trgovini, 60 na področju bančništva ali administracije, 52 v proizvodnji in 27 na področju farmacije ali kemije. Za potrebe raziskave smo oblikovale vprašalnik o strahu pred izgubo zaposlitve zaradi tehnologije.
Rezultati
V naši raziskavi nas je zanimalo, ali razvoj tehnologije in nevarnost avtomatizacije delovnih mest v četrti industrijski revoluciji vplivata na doživljanje strahu pred izgubo zaposlitve pri Slovencih. Strah pred tehnologijo in negotovost zaposlitve v največji meri izražajo starejši zaposleni, predvsem na področju proizvodnje. Izobrazba in spol se na našem vzorcu nista pomembno povezovala z merjenima konstruktoma, kar nujno ne odraža dejanskega stanja in je lahko pod vplivom različnih dejavnikov. Zato bi bile potrebne dodatne raziskave na večjem, bolj reprezentativnem vzorcu. Kljub nekaterim omejitvam, naša raziskava daje delodajalcem vpogled v doživljanje zaposlenih na trenutnem hitro razvijajočem se trgu dela.
Priporočila delodajalcem glede na ugotovitve naše raziskave:
- Bodite pozorni na odzive zaposlenih pri uvajanju novih tehnologij.
- Tehnološke novosti uvajajte postopoma.
- Pri uvajanju novih tehnologij poskušajte v čim manjši meri spreminjati delovno okolje.
- Pri uvajanju novosti bodite posebej pozorni na starejše zaposlene.
- Pri delu s tehnologijami naj bodo timi starostno raznoliki.
- Bodite strpni, saj privajanje na nove tehnologije zahteva določen čas.
Več o strahu pred izgubo zaradi tehnologije, o raziskavi, njenih omejitvah in pomembnosti raziskave lahko preberete v seminarski nalogi:
psihologijadela.com 