Nova oblika povezovanja ljudi s kariernimi priložnostmi: stališča do on-line kariernega sejma

Marca 2019 je v Sloveniji potekal prvi on-line karierni sejem. O njem smo v intervjuju govorili s Sašo Boštjančič, pisali pa smo tudi o odzivu na prvi on-line karierni sejem.


Avtorji: Sarah Petek, Luka Uršič in Karmen Vehovec

Karierni sejem kot način iskanja zaposlitve

Digitalizacija je eden od novejših trendov. Z razvojem tehnologije se trg dela hitro spreminja. Nastajajo novi in umirajo nekateri stari poklici. S trgom dela pa se spreminjajo tudi načini iskanja zaposlitve. V ZDA kar 47 % iskalcev zaposlitve uporablja mobilne telefone in spletne portale za iskanje služb (Jobvite, 2015). Eden od načinov iskanja zaposlitve je karierni sejem, ki ima zaradi spreminjajočih se potreb delodajalcev in iskalcev zaposlitve (npr. takojšnja zadovoljitev potreb, potreba po ažurnosti) tudi spletno obliko. V Sloveniji je prvi on-line karierni sejem potekal marca 2019, organiziral pa ga je karierni portal Optius.

Po besedah S. Boštjančič (2019) »v Sloveniji in Evropi lahko govorimo o globalni krizi iskanja najboljših kadrov«, pri čemer naj bi 70 % slovenskih delodajalcev imelo težave pri pridobivanju ustreznega kadra, pomagal pa bi jim lahko prav on-line karierni sejem. Kombinacija sejmov in tehnologije namreč lahko krepi strategije zaposlovanja (Hansen, 2006).

“Preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja ljudi”

Karierni sejem predstavlja stično točko med delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Lahko služi prvemu stiku med obema stranema. Za delodajalce karierni sejem predstavlja priložnost za predstavitev podjetja, graditev blagovne znamke, priložnost za spoznavanje in identificiranje talentov. Za diplomante pa karierni sejem predstavlja priložnost za prehod v realno delovno okolje (Brenman, Daly, Fitzpatrick in Sweeney, 2004). Je dogodek, kjer delodajalec in iskalec zaposlitve navežeta neposreden stik. Tako predstavlja pomembno strategijo zaposlovanja (Gordon in Adler, 2011).

Na spletnih straneh Optiusa lahko preberemo, da je »on-line karierni sejem preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi preko aplikacije, ki je dostopna na spletu. Delodajalec svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavlja na virtualnih stojnicah, iskalci pa lahko v aplikaciji z delodajalci klepetajo preko klepetalnika, opravijo lahko video klic, se prijavijo na prosta delovna mesta, oziroma se vpišejo v bazo iskalcev. Na sejem se lahko podate s svojega računalnika, tablice ali pametnega telefona« (Optius, b.d.).

Poleg klasičnih in on-line kariernih sejmov pa obstajajo tudi hibridni pristopi, ki združujejo prednosti obeh. Hibridni sejmi predstavljajo dogodek, ki poteka tako v fizičnem kot digitalnem okolju. Delodajalci so tako za posameznike, ki so bolj oddaljeni, dosegljivi na spletnih stojnicah. Iskalci zaposlitev si na spletu lahko ogledajo prosta delovna mesta. Hkrati pa so za tiste, ki si želijo bolj osredotočene osebne komunikacije, delodajalci na voljo tudi na fizičnih stojnicah. Študije kažejo, da je udeležba in učinkovitost hibridnih dogodkov, primerjalno z ostalimi oblikami kariernih sejmov, od 20 do 27 % večja, ter so primerni tako za aktivne kot pasivne iskalce zaposlitve (Zubair, 2018).

Kakšne prednosti lahko on-line karierni sejem ponudi in kaj so njegove omejitve?

On-line karierni sejem, ki so ga izvedli v Avstraliji 2005, so obiskovalci v 74 % označili kot ustrezen, kvaliteten in v skladu s pričakovanji (Leece, 2005). Vik, Nørbech in D. Jeske (2018) so ugotavljali, kakšne so prednosti on-line kariernih sejmov prek pol-strukturiranih intervjujev z direktorji norveških podjetij.

Blagovna znamka in prepoznavnost se jim kot delodajalcem zdita najpomembnejši in on-line karierni sejem vidijo kot priložnost za informiranje kandidatov o obstoju njihovih podjetij ter ustvarjanje pozitivne blagovne znamke. Kot prednost so navedli možnost preverjanja učinkovitosti sejmov, česar se pri klasičnih kariernih sejmih po njihovem mnenju ne da izmeriti. Če se delodajalci na on-line kariernem sejmu predstavijo, kandidatom pokažejo, da sledijo trendom in so videni. Kot prednost delodajalci vidijo še v prihranku časa ter večji dostopnosti za vse.

Vendar pa nekateri delodajalci poročajo, da preko on-line kariernega sejma s posameznikom ne moreš vzpostaviti osebnega kontakta ter dati občutka, kako bi bilo delati za njihovo podjetje (Brennan idr., 2004). Na spletnih straneh organizatorja slovenskega on-line kariernega sejma so kot prednosti za delodajalce navedene priložnost predstaviti se številnim iskalcem zaposlitve, diskretnost, ki jo spletno okolje omogoča tistim, ki so trenutno zaposleni drugje, predstavitev vseh delovnih mest zainteresiranim in pridobivanje baze potencialnih sodelavcev ter vzpostavitev kontaktov s potencialnimi iskalci izven Slovenije (Optius, b.d.).

Študentje Dublinskega inštituta za tehnologijo so kot iskalci zaposlitve prednosti on-line kariernega sejma videli predvsem v časovni ekonomičnosti in dostopnosti. Študentje so bili navdušeni nad uporabo tehnologije, vendar pa so bili zaradi tehničnih težav, ki so se pri uporabi spletne strani pojavile, precej pod stresom. Kot pomanjkljivost so navedli zamujeno priložnost, da bi se lahko neposredno pogovarjali s predstavniki podjetij (Brennan idr., 2004). Optius (b.d.) tem prednostim dodaja še diskretnost iskanja novih priložnosti, prisotnost podjetij iz različnih segmentov in regij Slovenije ter brezplačnost obiska. Po prvem izvedenem on-line kariernem sejmu v Sloveniji organizatorji prednosti vidijo predvsem v agilnosti, fleksibilnosti, enostavnosti in personaliziranosti ter direktni komunikaciji (Psihologija dela, 2019).

Stališča in statistika. Slednja je dobra. Kaj to pomeni za stališča?

Stališče opredeljuje »konsistentnost reakcij v zvezi z določenim (socialnim) objektom. /…/ Vsako stališče ima torej svoj stališčni objekt, nekaj ali nekoga, do česar imamo pozitiven, negativen ali ambivalenten odnos, tj. istočasno pozitiven in negativen odnos« (Rus, 2011, str. 237, 238). Odnos do nekoga ali nečesa imamo lahko le, če slednje zaznavamo. Na ta odnos vpliva naše znanje, do katerega smo lahko prišli sami, ali pa so nas to naučili drugi. Od odnosa, ki ga bomo oblikovali do objekta, je odvisno, kaj bomo v zvezi z objektom pripravljeni storiti, kar imenujemo pripravljenost na vedenje (Rus, 2004).

On-line karierni sejem je eden najnovejših trendov. Glede na statistiko prvega on-line kariernega sejma v Sloveniji je S. Boštjančič (2019) dejala, da dober odziv delodajalcev kaže na njihovo potrebo po tovrstnem orodju. Sejma se je udeležilo 25 različnih slovenskih podjetij (npr. RTV Slovenija, Mercator, Gorenje). Na dan sejma ga je obiskalo 5429 obiskovalcev, od tega je bilo 5 % tujcev, največ iz ZDA, Nemčije, Hrvaške, Švice in Avstrije (Psihologija dela, 2019). Ti podatki kažejo, da je bil prvi on-line karierni sejem dobro obiskan in zdi se, da bi lahko postal stalna praksa tudi na naših tleh. Dobro so ga sprejeli delodajalci, v naši raziskavi pa skušamo odgovoriti še na vprašanje, kakšen odnos so do on-line kariernega sejma oblikovali iskalci zaposlitve, saj je tudi od tega odvisna njihova pripravljenost na vedenje (Rus, 2004), torej (ponovni) obisk on-line kariernega sejma. Prav v slednjem vidimo dodano vrednost naše raziskave, saj lahko na podlagi ugotovitev novi način kadrovanja še nekoliko prilagodimo slovenskim tlom in potrebam iskalcev.

O raziskavi

V raziskavi skušamo odgovoriti na vprašanje, kakšna stališča imajo Slovenci do on-line kariernega sejma. Preko vprašalniku smo ugotavljali še, katera od lastnosti, ki so za on-line karierni sejem značilne, se zdi udeležencem najpomembnejša. Ker raziskav na temo stališč do spletni kariernih sejmov nismo zasledili, tudi nismo oblikovali hipotez.

V raziskavi je sodelovalo 87 oseb – študenti, zaposleni, brezposelni in iskalci zaposlite. Za zbiranje podatkov smo oblikovali vprašalnik.

Razprava o rezultatih

Z raziskavo smo ugotovili, da imajo udeleženci v povprečju pozitivna stališča do takšnega načina iskanja zaposlitve. On-line karierni sejem se jim zdi predvsem časovno ekonomičen, saj ga lahko obiščejo kar prek svoje elektronske naprave. Prav tako je prednost sejma ta, da je zelo raznolik, saj uporabnikom ponuja tako možnost iskanja zaposlitve kot tudi možnost obiska najrazličnejših webinarjev (tj. spletnih seminarjev). Udeleženci raziskave imajo pozitivna stališča tudi do pridobivanja znanja s pomočjo on-line kariernega sejma. Prednost on-line kariernega sejma je tudi ta, da je dostopen, interaktiven in informativen.

Bolj podrobno o raziskavi, njenih omejitvah in prenosih v prakso lahko berete v seminarski nalogi:


LITERATURA

Brennan, C., Daly M, Fitzpatrick, E. in Sweeney E. (2004). Tradition versus Technology: Career Fairs in the 21st Century. International Journal for Education and Vocational Guidance 4, 23-41.
Boštjančič, Saša. Intervju opravil Nejc Ašič. »Saša Boštjančič o prvem slovenskem ‘on line’ kariernem sejmu: Verjamem v to, da bo osebni stik s človekom vedno ostal!« Psihologija dela, 11. 3. 2019,  https://psihologijadela.com/2019/03/11/sasa-bostjancic-o-prvem-slovenskem-on-line-kariernem-sejmu-verjamem-v-to-da-bo-osebni-stik-s-clovekom-vedno-ostal/ 
Deen, L. (2019). Not to be missed: virtual career fairs: No suits, no crowds, all you need is your computer. Hispanic Engineer & Information Technology, 34(2), 26-27.
Gordon, S. E. in Adler, H. I. (2011). Recruiter Perceptions of Hospitality Career Fairs. Business, 1-5. Pridobljeno s https://www.semanticscholar.org/paper/Recruiter-Perceptions-of-Hospitality-Career-Fairs-Gordon-Adler/dc4900faac2f12b24d269aac4e2fb7016ea2f07d 
Hansen, F. (2006). Far from Obsolete, Career Fairs Are Low-cost Way or Firms to Hire Quickly and Fill Pipelines. Workforce Management, 85(4), 46-47. 
Jobvite (2015). Job Seeker Nation Study: Inside the Mind of the Modern Job Seeker. Pridobljeno s https://www.jobvite.com/wp-content/uploads/2015/01/jobvite_jobseeker_nation_2015.pdf 
Leece, R. (2005). A Virtual Careers Fair. Australian Journal of Career Development (ACER Press), 14(2), 34. Pridobljeno s https://www.semanticscholar.org/paper/A-Virtual-Careers-Fair-Leece/d0dfdd0d54d63ce6692c69866f7350de354231b1 
Optius (b.d.). Pridobljeno s https://www.optius.com/prvi-slovenski-on-line-karierni-sejem/
Psihologija dela (2019). Kakšni so odzivi na prvi ‘on-line’ karierni sejem v Sloveniji? Pridobljeno s https://psihologijadela.com/2019/03/27/kaksni-so-odzivi-na-prvi-on-line-karierni-sejem-v-sloveniji/ 
Rus, V. S. (2004). Sociopsihologija kot svobodna paradigma socialne psihologije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Rus, V. S. (2011). Socialna, societalna in socio-psiho-logija// psiho-sociologija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Vik, A. S., Nørbech, C. in Jeske, D. (2018). Virtual Career Fairs: Perspective from Norwegian Recruiters and Exhibitors. Future Internet 10(2), 19-34.
Zubair, A. (2018). What are the diffe rent types of virtual career fairs? Pridobljeno s
https://www.vfairs.com/what-are-the-different-types-of-virtual-career-fairs/