Piše: Nejc Ašič

Optius, slovenski zaposlitveni portal, pripravlja 14. marca 2019 od 10. do 20. ure na svoji spletni strani prvi ‘on line’ karierni sejem v Sloveniji. Namesto, da vzamete en dan dopusta v službi, se odpeljete na karierni sejem nekje v središču Sloveniji, si tam v živo na stojnicah ogledate vse sodelujoče delodajalce, stojite v vrsti, si ogledujete tiskani promocijski material … boste lahko letos s pomočjo svoje tablice ali pametnega telefona »chatali« s svojim želenim delodajalcem. Ali pa se z delodajalci slišali kar preko Skype konference. Kjerkoli že boste – v službi ali doma. Novost na področju kadrovanja, ki s seboj prinese kup novih organizacijskih vidikov, s katerimi se kadrovske službe v preteklosti sploh obremenjevale niso. In novost, ki nam pomaga prevpraševati meje zasebnega, predstavljivega in inovativnega, načenja pa vprašanja, kam nas bosta digitalizacija in četrta industrijska revolucija v prihodnosti pripeljala na področju kadrovanja. Pogovarjali smo se z direktorico Optiusa, Sašo Boštjančič, na temo prvega slovenskega ‘on line’ kariernega sejma. Prav tako pa smo za našo spletno stran povprašali po kritičnem mnenju na temo ‘on line’ kariernega sejma študentke in študentke 1. letnika magistrskega študija psihologije.

 

Saša, v Optiusu pripravljate prvi ‘on line’ karierni sejem. Kako to, da ste se odločili za ta nov pristop v kadrovanju?

To je projekt, ki se ga lotevamo v Sloveniji prvič. Razlogov za ta nov pristop je bilo kar nekaj. Zanj smo se odločili predvsem zato, ker na našem zaposlitvenem portalu sledimo najnovejšim trendom in eden od teh trendov je digitalizacija. Za sejem pa smo se odločili tudi zato, ker trenutno v Sloveniji in Evropi lahko govorimo o globalni krizi iskanja najboljših kadrov. Po zadnjih podatkih 70 % slovenskih delodajalcev težko pridobiva ustrezen kader. Zato želimo delodajalcem z ‘on line’ sejmo pomagati iskati najboljši kader. Prav tako pa želimo iskalcem nuditi drug način in nov kanal iskanja zaposlitve.

Sejem bo potekal v četrtek, 14. marca 2019 med 10:00 in 20:00 uro, v živo na spletnem mestu sejem.optius.com, kjer se že danes lahko iskalci zaposlitve na sejem prijavijo. Več na spletni strani Optiusa.

Potekal bo 14. marca 2019, nanj pa vabite tako iskalce zaposlitve kot delodajalce. Bi lahko natančneje opisali, kako bo ta karierni sejem potekal?

Sejem bo potekal virtualno preko spleta. Vse, kar bo obiskovalec potreboval za obisk sejma, sta prenosni računalnik, tablica ali pametni telefon in dostop do spleta. Prijaviti se mora v sistem in naložiti svoj življenjepis. Na dan sejma, ki bo odprt od 10. do 20. ure, si bo vsak obiskovalec lahko s ptičje perspektive ogledal delodajalce, ki so se odločili na tem sejmu sodelovati. Možen bo tudi ogled prostih delovnih mest. V kratkem času, tj. v enem dnevu, lahko ta sejem obišče neomejeno število ljudi in direktno vpraša kadrovske službe delodajalcev na sejmu konkretne stvari – kako poteka delo pri njih, katera prosta delovna mesta imajo, katere potrebe po delavcih bodo imeli v prihodnosti in podobno. Gre za nov način komunikacije z delodajalci, kjer so delodajalci na voljo za vsa vprašanja. Prednost sejma pa je tudi v tem, da so iskalci zaposlitve lahko anonimni, saj lahko z vzdevkom klepetaš z delodajalcem in ga sprašuješ po svojem želenem delovnem mestu ali podjetju na sploh. Lahko se pa seveda delodajalcu tudi razkrijejo in se z njim pogovorijo preko Skype konference.

 

So imeli vsi sodelujoči, ki ste jih povabili k sodelovanju za ta nov pristop v kadrovanju, sprva kaj pomislekov, zadržkov?

Seveda smo imeli strahove, a so bili vsi pozitivni. Izkušenj s tem sejmom v Sloveniji še nimamo. Naj omenim, da je bil na Hrvaškem ta projekt pozitivno sprejet. Seveda nas skrbi, ali bo ta način iskanja zaposlitve všeč iskalcem zaposlitve in delodajalcem. Točnega odziva sodelujočih na sejmu pa pred dogodkom ne moremo napovedati. Po sejmu bomo projekt analizirali in preverili, ali smo dosegli namen sejma ali ne. Namen pa je pritegniti čim večjo skupino iskalcev zaposlitve in delodajalce na spletno stran, da se tam med seboj povežejo in izmenjajo želene informacije.

 

Kakšne pa so po vašem mnenju prednosti ‘on line’ kariernega sejma v primerjavi s klasičnim, face to face sejmom?

Strošek in čas. Delodajalec kot iskalec zaposlitve z ‘on line’ sejmom prihranita ogromno časa, ker se ne potrebujeta nikamor voziti. Če si iskalec zaposlitve, lahko sejem obiščeš od doma. Isto je za delodajalca – kadrovska služba komunicira z iskalci zaposlitve preko spleta. Oba pa tudi privarčujeta s tem denar, saj ni potrebno plačati stroškov prevoza. Delodajalec z ‘on line’ sejmom pa privarčuje tudi zato, ker ni potrebno zakupiti razstavnega prostora, tiskanega promocijskega materiala in podobno. Prednost je tudi anonimnost, saj nihče ne ve, da si ta sejem obiskal. Na klasičnem sejmu pa lahko srečaš sedanjega delodajalca, svojega bivšega delodajalca, soseda … In če ne želiš, da se razve, da iščeš novo zaposlitev, je ‘on line’ sejem bolj primeren kot klasični.

 

Kakšen odziv pričakujete med Slovenci in Slovenkami? Menite, da bo odziv pozitiven?

Težko rečem. Izkušenj v Sloveniji nimamo. Pričakovanja delodajalcev in iskalcev zaposlitve so velika. Ogromno delodajalcev, ki se letos niso odločili, čaka, kakšni bodo letošnji rezultati, in se bodo na podlagi slednjih za ta sejem odločili prihodnje leto. Iskalci zaposlitve pa o sejmu veliko sprašujejo, veliko jih zanima, tako da si želim, da si bo ta sejem ogledalo čim več ljudi.

Kateri pa so organizacijski izzivi za izpeljavo ‘on line’ kariernega sejma?

Delodajalci nimajo velikega dela z ‘on line’ sejmom. Vse, kar potrebujejo narediti, je, da nam pošljejo digitalni promocijski material, katerega bomo na dan sejma na platformo objavili. Za vse ostalo pa poskrbimo s sodelavkami v Optiusu – predvsem vodimo uporabnike, kako uporabljati uporabniški račun in kako se razstavni prostor uporablja. Pripravljamo tudi video vodič, prav tako pa snujemo  napotke, kako se pripraviti na sejem.

 

Kot izpostavljate, je ta način kadrovanja v svetu že uveljavljen. Če bo ‘on line’ karierni sejem v Sloveniji doživel pozitivni odziv, boste z njim nadaljevali?

Z veseljem se tega projekta lotimo tudi prihodnje leto. Želimo si, da se bo naslednje leto na tem sejmu za udeležbo odločilo še več delodajalcev. Upam, da bo pozitivno sprejet tudi med iskalci zaposlitve in da se ga bodo z veseljem udeležili tudi prihodnje leto. Sejem je namenjen tudi mladini, ki bo šolanje zaključila v roku prihodnjih treh let. Tudi oni morajo vedeti, kaj se na trgu dela dogaja, da se tako lažje pripravijo na iskanje svoje prve zaposlitve, ko bo zanjo prišel čas.

 

Kakšna pa bo, po vašem mnenju, prihodnost kadrovanja in spoznavanje iskalcev zaposlitve z delodajalci? Kako se bo kadrovanje tekom razvoja družbe in tehnologije razvijalo?

Dejstvo je, da se dogajanje na področju človeških virov digitalizira. Vseeno pa menim, da bo osebni stik s človekom, torej z morebitnim zaposlenim, vedno ostal. Verjamem v to, da bo zaposlitveni razgovor vedno obstajal. Robot ali naprava bo težko poiskala pravo osebo med sto in več prijavljenih kandidatov. Pristni osebni stik, svoj način razmišljanja in intuicijo ima za enkrat samo človek, tega pa za enkrat roboti, ki jih spremljam, nimajo.

#optius #onlinekariernisejem #mojazaposlitev #zaposlitev

---

In kaj o tem novem načinu kadrovanja menijo študenti in študentke 1. letnika magitrskega študija psihologije? Povprašali smo jih po tem, katere so največje prednosti in največje pomanjkljivosti tega pristopa spoznavanja delodajalcev z iskalci zaposlitve. In kaj so navedli?

Prednosti, ki jih študentje in študentke psihologije vidijo v ‘on line’ kariernem sejmu, so predvsem:

• časovna ekonomičnost in prihranek denarja, tako z vidika delodajalca kot iskalca zaposlitve;
• večja dostopnost za iskalce zaposlitve, saj lahko sejem obiščejo od doma, iz službe, število obiskovalcev pa je v teoriji neomejeno;
• dostop do več različnih delodajalcev v enem dnevu, saj lahko na tem sejmu kontaktiraš v enem dnevu veliko različnih delodajalcev in z njimi prideš v stik ter povprašaš po konkretnih zadevah;
• enostavnost, preglednost, inovativnost in praktičnost– zlasti navajajo enostavnost platforme, preglednost stojnic in uporabniku prijazen način obisk sejma;
• primernost za plašne oz. socialno anksiozne posameznike, saj lahko na tem sejmu plašni iskalci zaposlitve z delodajalcem klepetajo virtualno in s tem konkurirajo ekstravertnim posameznikom na trgu dela, ki naj bi imeli sicer na klasičnih sejmih v živo prednost zaradi svoje ekstravertne osebnosti;
• zbranost informacij na enem mestu, saj lahko o sodelujočih podjetjih in organizacijah preberejo vse informacije na isti platformi;
• anonimnost iskalcev zaposlitve, kar vidijo kot prednost zaradi lažje vzpostavitve z delodajlacem in manj zadržkov pri postavljanju vprašanj;
• manj stresno za iskalca zaposlitve, ker komunicira iz svojega doma in ni stresa, povezanega s prevozom ter obiskom sejma v živo;
• lažja vzpostavitev prvega stika, saj je komuniciranje preko spleta hitrejše in bolj ‘pri roki’;
• lažje postavljanje vprašanj, saj si lahko iskalci zaposlitve na tem sejmu upajo postaviti tudi rizična vprašanja, katerih v živo ne upajo postaviti;
• primerno za neaktivne iskalce zaposlitve in tiste iz tujine, saj lahko neaktivni iskalci zaposlitve sejem obiščejo, ne da bi njihov sedanji delodajalec za to vedel, in lahko tako ‘na skrivaj’ iščejo za boljšim delovnim mestom, če morebiti s sedanjim niso zadovoljni.

Pomanjkljivosti, ki pa jih študentje in študentke vidijo v ‘on line’ kariernem sejmu, pa so predvsem:

• ni osebnega stika v živo, s čimer je lahko prvi vtis delodajalca oz. iskalca zaposlitve napačen oz. izkrivljen, prav tako ni neverbalne govorice, katera je pomemben dejavnik pri vzpostavitvi prvega stika, prav tako pa je ta sejem ‘nepravičen’ za tiste, ki so zelo dobri pri vzpostavljanju prvega stika;
• krivično za vse tiste, ki so nevešči uporabe interneta in njegovih storitev, zlasti starejši in drugi posamezniki, ki niso računalniško pretirano pismeni (nevešči IKT) ali pa ki nimajo dostopa do interneta;
• nepričakovani tehnični zapleti, kjer je izpostavljeno predvsem porušenje sistema (zaradi načrtovanega velikega obiska sejma);
• vprašanje varovanja osebnih podatkov in morebitne zlorabe identitete , saj ta sistem kadrovanja predstavlja do neke mere tudi ‘vdor’ v zasebnost iskalcev zaposlitve (npr. delodajalec vidi, kako imaš urejen svoj dom itn.), prav tako pa se poraja vprašanje, ali so vsi življenjepisi in osebni podatki, ki jih uporabniki sejma naložijo v sistem, varovani pred morebitnimi zlorabami;
• možni neresni uporabniki, zlasti ker sistem omogoča anonimnost, se lahko pojavijo posamezniki, ki bodo neresni in jemali čas tistim, ki bodo sejem vzeli resno;
• socialno zaželeno predstavljanje delodajalcem, saj lahko iskalci zaposlitve v klepetu z delodajalcem ali preko Skype pogovora veliko informacij o sebi prikrijejo, predstavijo pa le tiste informacije, ki so želene in iskane pri delodajalcu;
• delodajalci so dosegljivi le ob določenih urah, zaradi česar lahko posamezni iskalci zaposlitve do delodajalca sploh ne dostopajo;
• pogovor preko spleta vzame več časa kot pa klepet v živo, predvsem tipkanje sporočil;
• iskalec zaposlitve ne more začutiti klime podjetja ali organizacije, za katero se zanima, saj preko pogovora z delodajalec preko spleta ne more začutiti odnosov in kulture komuniciranja, ki obstaja v neki organizaciji;
• morebitna nepripravljenost iskalca zaposlitve za ‘on line chat’ z delodajalcem, npr. v primeru, ko delodajalec iskalca ‘preseneti’ in želi nenaden Skype pogovor, iskalec zaposlitve pa na to ni pripravljen (npr. neurejen, v pižami itn.);
• manjša verjetnost, da iskalec zaposlitve obišče vse delodajalce, saj je lahko na sejmu, ki poteka v živo na nekem fizičnem prostoru, bolj privlačno in lažje pristopiti k delodajalcu, na ‘on line’ kariernem sejmu pa mora iskalec zaposlitve vsako podjetje posebej klikniti, si prebrati informacije itn.;
• na ‘on line’ kariernem sejmu se išče specifične kadre, npr. tehnične profile, manj pa profile s družboslovnega in humanističnega področja.

Tako vsekakor ‘on line’ karierni sejem predstavlja nek korak s časom, hkrati pa ima tako ogromno prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Čas in tok sprememb pa bosta pokazala, ali je ta način ustreznejši od klasičnih kariernih sejmov, ki potekajo v živo, ali pa sta obe obliki medsebojno enakovredni in je samo vprašanje organizatorjev, za katero obliko povezovanja med delodajalci in iskalci zaposlitve se bodo odločili.