psihologijadela Psihologija dela

Agilne metode s predstavitvijo Scruma

Avtor: David Osolnik

Kaj je Scrum?

Scrum spada v širšo skupino agilnih metod, katerih cilj je spremeniti način dela skupin in organizacij na način, da se bodo te lahko hitreje odzivale na številne spremembe, ki jih s seboj prinaša današnji trg. Metoda izhaja iz programerstva, počasi pa se njene uporabe poslužujejo tudi ostale organizacije.

Nanjo lahko gledamo kot na nekakšen okvir za timsko delo manjših ekip, ki se trudijo na koncu omejenega časovnega obdobja (imenovanega šprint) doseči zastavljen cilj. Popularnost metode se že od začetka, skupaj z ostalimi agilnimi metodami, vztrajno povečuje.

Kdaj uporabimo Scrum?

  • Ko si želimo doseči boljše sodelovanje
  • Ko želimo povečati prispevek zaposlenih pri odločanju
  • Ko želimo povečati čas dela na projektu v primerjavi s časom, potrebnim za urejanje dokumentacije
  • Ko želimo tesnejše sodelovanje in soustvarjanje s stranko
  • Ko se želimo hitreje odzivati na spremembe v okolju ali hitreje svoj produkt pripeljati od zasnove do izvedbe.

Komu je metoda namenjena?

Scrum je namenjen manjšim (navadno do 10 članov), samostojnim ekipam s skupnim ciljem, ki ga je možno doseči v obdobju enega meseca ali manj. Ekipe so lahko multidisciplinarne, vendar je pomembno, da delo posameznih članov ni preveč specializirano, saj sta tako sodelovanje in pregled vseh članov nad potekom projekta otežena.

Scrum je najbolj primeren za projektno delo in za inoviranje, kjer ekipe rešujejo kompleksne in odprte probleme, lahko pa se ga uporabi tudi pri kateremkoli delu, ki ga skupina zaposlenih opravlja avtonomno in v več korakih – inkrementalno.

Potek izvedbe

Raba Scruma po organizacijah variira, saj si ga večina vsaj deloma prilagodi ali pa uporablja le določene elemente Scruma, drugih pa ne. Zaradi ogromnega števila različnih dobrih in slabih praks, prilagoditev okoliščinam v organizacijah in združitev z drugimi agilnimi metodami (zelo popularen je npr. t. i. Scrumban) včasih težko sodimo, kaj še je Scrum in kaj to več ni. V želji po čim manjši zmedi bom v nadaljevanju predstavil Scrum, kot ga v novoizdanem Scrum vodiču zagovarjata začetnika metode Schwaber in Sunderland (2020).

Scrum tim

Scrum tim zajema manjše število ljudi (priporočeno največ 10), ki v določenem časovnem obdobju (imenovanem šprint) skupaj rešuje zadan problem. Tim nima določenega vodje, ampak se samoorganizira in samonadzoruje, odgovornost za dobro ali slabo opravljeno delo pa nosi celotna ekipa.

Znotraj tima posamezniki zasedajo tri vloge:

  • Razvijalci: njihova glavna naloga je delo na zadanem projektu, prisotni in soodgovorni pa so tudi pri planiranju šprinta
  • Lastnik projekta: posrednik oz. vmesni člen med vodstvom in Scrum ekipo; odgovoren je za oblikovanje seznama zahtev
  • Skrbnik metodologije: poznavalec Scruma, katerega glavna naloga je, da zagotavlja pogoje, v katerih metoda lahko pravilno poteka – učenje učinkovitega samoupravljanja, sklicevanje in vodstvo dnevnih sestankov, pomoč pri načrtovanju šprinta, pomoč pri razreševanju težav.

Scrum dogodki

Pri Scrumu poznamo pet različnih dogodkov:

  1. Šprint: časovno v naprej določeno obdobje, navadno 1 mesec, v katerem se odvijejo vsi ostali dogodki in opravi delo
  2. Načrtovanje šprinta: vsi člani tima določijo listo zahtev šprinta in cilj šprinta, določijo število zahtev, ki jih bodo v šprintu razreševali, razdelijo zahteve na več manjših zadolžitev
  3. Dnevni sestanek: traja 15 minut, njegov namen pa je, da se preveri napredek in ugotovi, ali je morda zaradi novih informacij potrebno zastavljen plan spremeniti
  4. Ocena opravljenega dela: največ 4 ure trajajoč dogodek, na katerem tim vodstvu predstavi svoj napredek in nove informacije, ki so jih o problemu pridobili med šprintom
  5. Retrospektiva: člani tima se osredotočijo na potek preteklega dela; poskušajo si odgovoriti, kaj je bilo pri posameznikih, komunikaciji, procesih, orodjih … dobro in kaj slabo.

Scrum artefakti

Za razumevanje metode je potrebno poznati tudi tri Scrum artefakte:

  • Seznam zahtev produkta: po prioritetnem vrstnem redu urejena lista vseh stvari, ki jih je treba pri produktu doseči
  • Seznam zahtev šprinta: sestavljena iz zahtev, za katere tim pričakuje, da jih lahko razreši v trenutnem šprintu
  • Inkrementi: manjše delovne naloge, s katerimi člani tima postopno razrešujejo zadane zahteve in se približujejo cilju šprinta.

Celotna seminarska naloga, v kateri se avtor dotakne še prednosti in težav Scruma, predstavi konkretne primere uporabe in vlogo psihologa, je dostopna na povezavi:

agilne-metode_scrum_david-osolnikPrenos

LITERATURA

Abbas, N., Gravell, A. M., Wills, G. B. (2008). Historical Roots of Agile Methods: Where Did “Agile Thinking” Come From? Conference Paper v Lecture Notes in Business Information Processing. School of Electronics and Computer Science, University of Southampton.

A Better Way Of Building Products. (b. d.) https://www.scrum.org/resources/what-is-scrum

Baer, M., Oldham, G. R. (2006). The Curvilinear Relation Between Experienced Creative Time Pressure and Creativity: Moderating Effects of Openness to Experience and Support for Creativity. Journal of Applied Psychology 91(4), 963–970.

Boehm, B. (2002). Get ready for agile methods, with care. Computer 35(1), 64–69.

von Bonsdorff, M. E., Janhonenb, M., Zhouc, Z. E. Vanhalad, S. (2015). Team autonomy, organizational commitment and company performance – a study in the retail trade. The International Journal of Human Resource Management 26(8), 1098–1109. http://dx.doi.org/10.1080/09585192.2014.934881

Cohn, M., Ford, D. (2003). Introducing An Agile Process to an Organization. IEEE Computer 36. 74–78.

Cordery, J. L., Morrison, D., Wright, B. M., Wall, T. D. (2010). The impact of autonomy and task uncertainty on team performance: A longitudinal field study. Journal of Organizational Behavior 31(2/3), 240–258. https://www.jstor.org/stable/41683904

Diebold P., Ostberg J., Wagner S., Zendler U. (2015). What Do Practitioners Vary in Using Scrum? Lecture Notes in Business Information Processing, 40–51.

Fowler, M. in Highsmith, J. (2001). The Agile Manifesto. https://agilemanifesto.org/

Gonzalez-Mule, E., Courtright, S. H., DeGeest, D. Seong, Y., Hong D. (2016). Channeled Autonomy: The Joint Effects of Autonomy and Feedback on Team Performance Through Organizational Goal Clarity. Journal of Management 42(7), 2018–2033. https://journals.sagepub.com/home/jom

Green, P. (2011). Measuring the Impact of Scrum on Product Development at Adobe Systems. V Proceedings of the 44th Hawaii International Conference on System Sciences 1–10. IEEE Computer Society, NW Washington.

Helping People and Teams Solve Complex Problems. (b. d.) https://www.scrum.org/about

Holtzhausen, N., de Klerk, J. J. (2018). Servant leadership and the Scrum team’s effectiveness. Leadership & Organization Development Journal 39(7), 873–882.

Jobidon, M., Turcotte, I., Aubé, C., Labrecque, A., Kelsey, S., Tremblay, S. (2017). Role Variability in Self-Organizing Teams Working in Crisis Management. Small Group Research 48(1) 62–92. https://journals.sagepub.com/home/sgr

Katayama, E. T., Goldman, A. (2010). From Manufacture to Software Development:

A Comparative Review. Agile Processes in Software Engineering and Extreme Programming, 88–101.

Langfred, C. W. (2005). Autonomy and Performance in Teams: The Multilevel Moderating Effect of Task Interdependence. Journal of Management 31 (4), 513–529. Southern Management Association, Washington University.

Li, J., Moe, N. B., Dybå, T. (2010). Transition from a plan-driven process to Scrum: A longitudinal case study on software quality. ESEM 2010 – Proceedings of the 2010 ACM – IEEE International Symposium on Empirical Software Engineering and Measurement. Association for Computing Machinery, Bolzano.

Liu, W., Xiang, S. (2018). The positive impact of guilt: How and when feedback affect employee learning in the workplace. Leadership & Organization Development Journal 39(7), 883–898. www.emeraldinsight.com/0143-7739.htm

Miler, J., Kajdy, J. (2018). Problems and Solutions of Software Design in Scrum Projects. Proceedings of the 2018 Federated Conference on Computer Science and Information Systems, 975–978. IEEE, https://annals-csis.org/proceedings/2018/index.html 

Moe, N. B., Dingsøyr, T. (2008). Scrum and Team Effectiveness: Theory and Practice. Conference Paper v Lecture Notes in Business Information Processing. School of Electronics and Computer Science, University of Southampton.

Mroz, J. E., Yoerger M., Allen, J. A. (2018). Leadership in Workplace Meetings: The Intersection of Leadership Styles and Follower Gender. Journal of Leadership &

Organizational Studies 25(3), 309–322. https://journals.sagepub.com/home/jlo

Project Management Institute (27. 6. 2018). Success in Disruptive Times: Expanding the Value Delivery Landscape to Address the High Cost of Low Performance. https://www.pmi.org/-/media/pmi/documents/public/pdf/learning/thought-leadership/pulse/pulse-of-the-profession-2018.pdf?sc_lang_temp=en

Rigby, D. K., Sutherland, J., Noble A. (2018). Agile at Scale: How to go from a few teams to hundreds. Harvard business review 96(3), 88–96.

Rigby, D. K., Sutherland, J., Takeuchi, H. (2016). Embracing Agile: How to master the process that’s transforming management. Harvard Business Review 94(5), 40–50.

Schwaber, K. in Sutherland, J. (2020).  The Scrum Guide. The Definitive Guide to Scrum: The Rules of the Game. https://www.goodreads.com/pt/book/show/36960505-the-scrum-guide—the-definitive-guide-to-scrum#:~:text=by%20Ken%20Schwaber-,The%20Scrum%20Guide%20%2D%20The%20Definitive%20Guide%20to%20Scrum,The%20Rules%20of%20the%20Game&text=Scrum%20is%20a%20framework%20for,rules%20that%20bind%20them%20together. CC BY 2.0.

Stiglbauer, B. (2017) Under what conditions does job control moderate the relationship between time pressure and employee well-being? Investigating the role of match and personal control beliefs. Journal of Organizational Behavior 38, 730–748.

Strode, D. (2006). Agile methods: a comparative analysis.