Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice.

Kaj vse nam prinaša Masterchef Slovenija

Morda zadnje mesece spremljate bitko v oddaji Masterchef Slovenija, kjer nam Bruno, Adam, Natalija, Kimi, Alana ter številni drugi odpirajo vrata v profesionalno kuhinjo. Skozi resničnostni šov spoznavamo užitke in hkrati napore poklica vrhunskega kuharja. Gledalci vidimo, kako veliko različnih kompetenc potrebuje res dober kuharski chef – od oblikovanja začetne ideje, dobrega poznavanja sestavin, velike mere kreativnosti, pa do uspešega časovnega načrtovanja, razumevanja ter kombiniranja različnih kuharskih tehnik in metod ter končne estetske postavitve krožnika. Pri tem bi bilo dobro, da ima chef tudi znanja s področja psihologije prehranjevanja: 

• psihologija barv mu pomaga pri kreiranju sestavin, ki se med seboj barvno dopolnjujejo. 
• psihologija potrošnika mu omogoča razumevanje gostovih želja, potreb in pri pripravi jedi lahko upošteva osebnostne lastnosti ter trenutne pričakovanja.
• psihologija zaznavanja mu ponuja znanje o naših čutilih (kako vidimo, slišimo, vohamo, okušamo in tipamo), s pomočjo katerih gost okuša in ocenjuje ponujeno.

Vrhunski kuhar imeti razvite tudi dobre delovne navade, biti mora motiviran, vztrajen, vzdržljiv ter timski človek. 

Tako lahko mladi in stari v tej oddaji dobimo vpogled v poklic ter postopoma oblikujemo njegovo podobo. Zarad pojavljanja v medijih (oddaja, video, blog, nadaljevanka, film) lahko določen poklic laže vrednotimo, ga bolj cenimo, oblikujemo ali spreminjamo svoja stališča ter celo spreminjamo svoje navade (npr. začnemo doma kuhati po novih receptih). Ali pa nam poklic postane tako zanimiv, da se odločimo za študij na tem področju.

Kako priti do dobrega zavarovalnega zastopnika

Drug primer dobre prakse oblikovanja blagovne znamke poklica so zavarovalnice, ki so v Sloveniji sprožile pravo tekmovanje, kako na čim bolj učinkovit način privabiti nove zavarovalne zastopnike. Gre za poklic, ki od kandidatov zahteva jasno usmerjenost k strankam, samoiniciativnost, samostojnost, hkrati pa omogoča ravno pravšnjo stopnjo avtonomije, individualno delo, stimulativno plačilo. Včasih je bil to cenjen poklic med tistimi, ki so vedeli, da lahko s (pregovorno) slovensko pridnostjo zaslužijo veliko. 

Danes je želja po trdem delu, notranja motivacija po dobrem in poštenem zaslužku med kandidati redkeje prisotna, zato so začeli delodajalci privabljati kandidate s svežim pristopom. Na kanalu YouTube lahko najdemo kratke videe, ki poklic zavarovalnega agenta predstavljajo na dinamičen način ter vključujejo elemente in vrednote, ki naj bi bile blizu mlajšim generacijam. Tako je Zavarovalnici Triglav pri promociji pomagal stand-up komik, Zavarovalnica Generali pa v svoje vrste vabi kandidate, ki so levjesrčni. 

Kako nekoga navdušiti za določen poklic

Poznam magistro farmacije, ki se je za študij odločila zaradi vonja, ki ga je zaznala vsakič, ko je vstopila v lekarno. Poznam zdravnika, ki je študiral medicino zaradi bolniku prijazne osebne izkušnje, ki jo je doživel kot otrok v času 6-mesečnega bivanja v pediatrični bolnišnici. Poznam psihologinjo, ki se je odločila za študij psihologije, ker je ob obisku ”socialistično obarvanega” sodišča (ko je kot opazovalka spremljala babico, ki je bila porotnica) doživala razočaranje, saj ni izgledalo tako, kot je bilo prikazano v amerški nadaljevanki Zakon v Los Angelesu. Poznam reševalca, ki je svoj bodoči poklic spoznal že v šoli, ko so ga predstavljali o okviru poklicnega usmerjanja. In poznam še nešteto podobnih zgodb, ki so prepletene z intenzivnimi občutki in čustvi, ki so vodila posameznika, da je (ne)izbral prav določen poklic. 

Privabiti in ne več iskati – to danes ni več vprašanje

Danes je situacija na trgu dela zelo drugačna, kot je bila deset let nazaj. Ne le, da na trg dela prihaja nova generacija, temveč so opazne tudi spremembe v delovnem okolju. 

Delodajalci pa še vedno iščejo idealne kandidate. Marsikateri delodajalec toži, da se prijavljajo posamezniki, ki nimajo niti ustreznih kompetenc niti volje po učenju oz. pridobivanju novih znanj. Želijo si le zavzete, motivirane ter tudi vztrajne posameznike. Kako bazično, kajne?

Zato je še bolj pomembno, da začnemo skupaj (tako izobraževalci kot delodajalci) načrtno in sistematično graditi in oblikovati blagovne znamke določenih poklicev. Danes gre za privabljanje kandidatov in ne več za iskanje. Potrebno je graditi blagovno znamko delodajalca, skrbeti za zadovoljstvo zaposlenih, graditi ustrezne vrednote, se pojavljati v (družbenih) medijih ter pomagati sooblikovati dobro podobo poklicev, za katere primanjkuje kandidatov. Poklice moramo predstavljati s čustvi, a hkrati ne smemo pri opisovanju pozabiti tako na prednosti kot pomanjkljivosti. 

In le tisti delodajalce, ki bo pri tem avtentičen in ki bo znal uskladiti vse prej predstavljene informacije v celoto (v prispevku o celostni izkušnji zaposlenega), bo lahko zaposloval najboljše.