Avtorica magistrske naloge: Anita Vončina

Številne raziskovalne organizacije izvajajo študije o poklicnem ugledu in podobi, med njimi pa je le malo takšnih, ki raziskujejo ugled in podobo poklica psihologa. V slovenskem okolju je bila taka raziskava do sedaj narejena le v sklopu letnega srečanja alumnov Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2016, ki pa ni bila objavljena.

NAMEN, UDELEŽENCI IN PRIPOMOČKI

Namen magistrske raziskave avtorice Vončina je s pomočjo Vprašalnika o ugledu in podobi poklicev (Kline in Boštjančič, 2016) ugotoviti, ali sta se podoba in ugled poklica psihologa v štirih letih spremenila. Enak vprašalnik je bil uporabljen v raziskavi iz leta 2016.

Podatki so bili zbrani jeseni 2020, s pomočjo spletnega vprašalnika. Vzorec je predstavljajo 722 oseb, od tega 75,6% ženskega spola.

Uporabljen Vprašalnik o ugledu in podobi poklicev je sestavljen iz treh delov, prvi se nanaša na ugotavljanje ugleda poklicev, drugi na ugotavljanje podobe poklicev, tretji del pa vključuje demografska vprašanja, vezana na spol posameznikov, njigovo starost, bivanje in stopnjo izobrazbe.

SPOZNANJA

Do kakšnih razlik v ugledu poklica psihologa je prišlo leta 2020, v primerjavi z letom 2016?

Ugled poklica se psihologa ni spremenil, saj je tako v letu 2016 kot v letu 2020 ostal na petem mestu (od 12 možnih poklicev). Tudi položaj drugih poklicev se ni bistveno spremenil, ti so večinoma ostali na istem mestu. Poklic psihologa se je torej na splošno gledano tudi v letu 2020 uvrstil precej visoko. Poleg tega sta Rotter in Stein (1971) ugotovila, da ljudje psihologom zaupajo, dojemajo jih kot altruistične in razmeroma kompetentne.

Do kakšnih razlik v podobi poklica psihologa je prišlo leta 2020, v primerjavi z letom 2016?

Do statistično pomembnih razlik večinoma ni prišlo. Ti sta se pokazali samo na dimenzijah egoistični in potrpežljivi. Udeleženci so psihologe v letu 2020 ocenili kot manj egoistične in bolj potrpežljive, v primerjavi z udeleženci v letu 2016. Izgleda, da se je podoba poklica psihologa nekoliko izboljšala. Na splošno je podoba poklica psihologa tako v letu 2016 kot v letu 2020 razmeroma pozitivna in ugodna. Udeležencem se psihologi zdijo precej vedoželjni, potrpežljivi, strokovni in izobraženi, vendar nekoliko manj spoštovani, podjetni in odločni.

Kako se bližina do psihologa odraža pri ocenjevanju ugleda in podobe poklica psihologa?

Pri ocenjevanju podobe poklica psihologa, med skupino oseb, ki ne poznajo psihologov, ter skupino posameznikov, ki psihologe poznajo osebno oz. z njimi sodelujejo na delovnem mestu, ni prihajalo do statistično pomembnih razlik pri ocenjevanju podobe poklica psihologa. Psihologi so sami sebe ocenjevali kot bolj ugledne, v primerjavi s preostalimi udeleženci raziskave.

Raziskava je prinesla še naslednja spoznanja:

• Podoba poklica psihologa se razlikuje od podobe poklica ZDRAVNIKA – psihologe so udeleženci ocenjevali kot manj odtujene, egoistične, strokovne, izobražene in spoštovane ter bolj vedoželjne in potrpežljive.
• Podoba poklica psihologa se razlikuje od podobe poklica UČITELJA – psihologe so udeleženciocenjevali kot bolj vedoželjne, potrpežljive, strokovne, izobražene, spoštovane, podjetne, odtujene in egoistične ter manj odločne.
• Podoba poklica psihologa se razlikuje od podobe poklica MANAGERJA – psihologe so udeleženci ocenjevali kot bolj vedoželjne, potrpežljive, strokovne in izobražene ter manj odtujene, egoistične, podjetne in odločne.

• Udeleženci so izmed vseh štirih poklicev psihologe ocenili kot najbolj vedoželjne in potrpežljive ter najmanj odločne.

PODOBA IN UGLED PSIHOLOGOV V TUJINI

Dosedanje raziskave torej kažejo, da so ocene psihologije kot znanosti in ocene psihologov s strani javnosti razmeroma pozitivne. Postavljanje specifičnih vprašanj pa je pokazalo več negativnih odzivov na samo področje, saj so udeleženci poklic psihologa označevali kot nezaželenega za njihove otroke.

Takšni rezultati so lahko posledica medijev, ki pogosto ohranjajo napačne predstave, posmehovanje in strah pred psihologi. Metaanaliza številnih raziskav je pokazala, da je od petnajstih filmov, ki so vključevali terapijo, zgolj pet takšnih, kjer se je terapija izkazala kot uspešna. V medijih psihološke ideje pogosto niso predstavljene točno, zato se lahko pojavijo negativni stereotipi in prepričanja, ki psihologiji kot znanosti škodijo.

Vedno več je vsebin, ki vključujejo različne psihološke ideje, zato je izjemnega pomena, na kakšen način so predstavljene.

---

Celotno magistrsko delo je dostopno na povezavi:

Prav tako vas vabimo k ogledu Power Point predstavitve magistrskega dela: