Bio zelenjava je občutno dražja, razgradljive vrečke pa se včasih razgradijo že tekom nošenja. Veliko končnih kupcev in poslovnih partnerjev ni pripravljeno plačati premije ali kupiti izdelka nižje kakovosti samo zato, ker je ta okolju prijazen. Kljub temu zelenim podjetjem vseeno uspeva. »Podjetje v Aziji za proizvodnjo para kavbojk porabi 1 l vode. To je 346 l manj, kot so jih v letu 2015 porabili za izdelavo para Levisk,« poroča The Guardian.
Vsakdo, ki je gledal znano nanizanko Friends se spomni epizode, kjer Phoebe in Joey razglabljata ali dejansko obstaja resnično nesebično dejanje. Phoebe meni, da obstaja takšno dejanje, Joey po drugi strani meni, da takšnega dejanja ni. Phoebe se skozi epizodo na vse pretege trudi najti resnično nesebično dejanje. Po številnih neuspelih poskusih pusti čebeli, da jo piči. Joeyu reče: »Čebela se je lahko pred svojimi prijatelji dokazala, medtem ko sem jaz imela od tega zgolj bolečino.« Joey jo hitro prizemlji, da je čebela po vsej verjetnosti umrla…
Medtem ko lahko bodoči mizar poskusno izdela stol in ga po potrebi spremeni ali dodela, bodoči kirurg nima te možnosti, saj njegovo delo na človeškem telesu zaradi ogromnega tveganja ne dovoljuje napak. Kako lahko tak kader potem izobrazimo in ga zares pripravimo na delo, ki ga čaka? Simulacija je metoda, katere osrednji cilj je izobraziti kader za delo v situaciji, ki ne dovoljuje napak, če se jo izvaja v realnosti. Gre za obliko treninga ali učenja, ki omogoča sistematično in strukturirano…
43 % delodajalcev redno uporablja informacije iz družbenih omrežij pri zaposlovanju, le 18 % ne pregleduje družbenih omrežij. Trend uporabe informacij o kandidatu, ki jih lahko najdemo na spletu, v kadrovanju skozi leta samo narašča. Bi nas zato moralo skrbeti, kakšne vsebine objavljamo in kakšen vtis ustvarimo? Hartwell in Campion sta leta 2019 izvedla študijo, v kateri sta raziskovala, koliko delodajalcev pregleda družbena omrežja kandidatov za delo v procesu zaposlovanja…
Prostovoljstvo ima izreden vpliva družbo. Vendar nedavne raziskave o prostovoljstvu kažejo, da je še vedno treba opaziti nekatere ovire, da bi lahko več ljudi vključili v prostovoljstvo. Če pogledamo, kako se te ovire združujejo, dobimo nekaj zanimivih spoznanj. Bolje kot bomo poznali dejavnike, ki ovirajo prostovoljstvo, bolj bomo lahko prostovoljski sistem prilagodili tako, da se bo vanj vključilo čim več ljudi…
Pandemija koronavirusa je s seboj prinesla mnogo izzivov na vseh področjih naših življenj. Veliko delovnih organizacij je bilo v tem času primoranih zaposlene poslati domov in celoten proces dela prenesti na daljavo. Čeprav se je marsikdo razveselil daljšega spanca ali bolj fleksibilnega urnika, pa je delo od doma prineslo tudi veliko ovir…
“Že dolgo časa nimam več izzivov.” “Napredovala nisem že šest let.” “Zadnje mesece se počutim, kot da bi šef pozabil name.” Takšne in podobne izjave pogosto slišim, ko se pogovarjam z zaposlenimi ki so obtičali na svoji karierni poti, naj bo to za nekaj mesecev ali nekaj let, in ne vedo, kako naprej. Ta pojav imenujemo karierni zastoj oz. plato. Ference idr. (1977) so ga je opredelili kot pomanjkanje kvalifikacij ali pomanjkanje želje po napredovanju, kljub temu da so priložnosti na trgu dela prisotne. Kasneje pa so znanstveniki karierni zastoj analizirali z različnih vidikov ter ugotovili, da…
Za sodoben svet je značilno neprestano hitenje. Ljudje se niti ne znamo ustaviti in biti prisotni v trenutku, ki nam je dan. Ne glede na to, kje smo, ves čas razmišljamo, bodisi o tem kaj se je zgodilo v preteklosti, bodisi o tem kaj še moramo narediti v prihodnosti. V središču sedanjega trenutka pa so naše delovne obveznosti…
Znanost družbe je oblika znanstvenega raziskovanja, ki vključuje prostovoljce kot sodelavce in sooblikovalce. Primeri dobrih praks znanosti družbe in njene koristi si lahko preberete v spodnji infografiki…
Podatki raziskave, vezane na preteklo pandemijo SARS-CoV-1 leta 2003, kažejo, da je bil pri 14-57% zdravstvenih delavcih prisoten visok emocionalni distres, od tega je 20% poročalo o znakih, ki kažejo na post-travmatsko stresno motnjo. Poročali so o stresorjih: zaskrbljenost za svojo družino, strah pred okužbo, stres na delovnem mestu, medosebna izolacija, stigmatizacja, zaskrbljenost glede pravilne namestitve in uporabe zaščitne opreme itn. Še dve leti po premagani pandemiji so zdravstveni delavci v zaskrbljujoče visoki meri poročali o izgorelosti in hudem (posttravmatskem) stresu…
Prikovani na zaslone, nemirni, napeti, utrujeni, osamljeni. Je to naša nova realnost? Berem objave prijateljev na Facebook-u, poslušam svoje starše in prebiram članke. Tako sem zasipana z informacijami o virusu, da komaj najdem prostor, kamor se lahko umaknem od vseh podatkov, norije in negative. Dejstvo je, da se je življenje, kot smo ga poznali, spremenilo. Sedaj se družimo na daljavo in pošiljamo virtualne objeme ter poljubčke. Nekateri se za zasloni učimo, opravljamo študijske obveznosti, drugi pa na ta način sedaj opravljajo svoje delo. Kako pa izolacija in delo na daljavo vplivata na naše življenje in na našo psihično blagostanje…
Ob koncu in začetku koledarskega leta, torej v decembru in januarju je čas, da nagradite zaposlene, jih pohvalite, motivirate in zastavite nove cilje ali postavite nove načine dela. Po navadi v decembru zaposleni prejmejo božičnico ali 13. plačo in se udeležijo božične službene zabave. Kaj pa letos? Veliko podjetij ima že več let podobne vnaprej načrtovane aktivnosti, ki jih letos ne bodo uspeli izpeljati, saj trenutne razmere vplivajo na marsikatero dejavnost. Pomembno pa je, da se prilagodite trenutnim okoliščinam in ne pozabite na svoje zaposlene. Verjamem, da v tem času potrebujejo pohvalo ali motivacijo, bolj kot kadarkoli prej…
PSIHOLOGIJA DELA 