Psihološko blagostanje zdravstvenih delavcev v spopadu z virusom COVID-19
Piše: Alja Rozman
Podatki raziskave, vezane na preteklo pandemijo SARS-CoV-1 leta 2003, kažejo, da je bil pri 14-57% zdravstvenih delavcih prisoten visok emocionalni distres, od tega je 20% poročalo o znakih, ki kažejo na post-travmatsko stresno motnjo. Poročali so o stresorjih: zaskrbljenost za svojo družino, strah pred okužbo, stres na delovnem mestu, medosebna izolacija, stigmatizacja, zaskrbljenost glede pravilne namestitve in uporabe zaščitne opreme itn. Še dve leti po premagani pandemiji so zdravstveni delavci v zaskrbljujoče visoki meri poročali o izgorelosti in hudem (posttravmatskem) stresu.
Tudi danes so v izrednih razmerah na delovnem mestu zaradi aktualne pandemije Covid-19, ki označuje največjo globalno javno zdravstveno krizo zadnjega stoletja, zdravstveni delavci izpostavljeni težavam v nezavidljivih razsežnostih. Ali se znajo spopadati s psihološkim distresom na delovnem mestu? Če ne, je vzrok lahko slaba informiranost o intervencijah in strategijah, s katerimi bi lažje upravljali s stresorji ter ohranjali psihološko blagostanje. V članku bomo zajeli le nekaj ključnih strategij, s katerimi bodo lažje delovali v kriznih časih – kako lahko na primer izurijo svojo psihološko prožnost, ki se je izkazala kot ključnega pomena zanje v situacijah kot je letošnja. Strategije smo povzeli iz aktualnega članka, objavljenega letos, ki nosi naslov Resilience strategies to manage psychological distress among healthcare workers during the COVID-19 pandemic: a narrative review.
Zdravstveni delavci se v kriznih časih soočajo s težavami, ki jih povzročajo visoko število umrlih pacientov v njihovi oskrbi, visoke zahteve na delovnem mestu, skrb za racionalno rokovanje z omejenimi količinami zdravstvene zaščite in pripomočkov, nujnih pri oskrbi pacientov z novim virusom ter stres na delovnem mestu. Ne morejo se izogniti zaskrbljenosti za njihove bližnje ali celo izgubam njihovih družinskih članov. Stisko dodatno otežuje tudi nejasna prihodnost. Trajanje krize in vrnitev v normalizirano stanje pred izbruhom namreč ni znano, ker pa je virus Covid-19 še vedno prisoten, bo od zdravstvenih delavcev do konca pandemije zahtevano, da bodo ves čas v stanju visoke pripravljenosti. Nenazadnje pa bo ob koncu pandemije zdravstveni sistem (in z njim zdravstveni delavci) še vedno zelo obremenjen zaradi vseh preloženih storitev, operacij in začasno mirujočega raziskovalnega dela, ki ni vezano na virus Covid-19. Vse to prispeva k njihovemu doživljanju psihološkega distresa.
Preventivne strategije za zdravstvene delavce:
- O pomenu psihološke prožnosti
V literaturi zasledimo veliko poudarka na pomembnosti razvijanja psihološke prožnosti kot strategije za psihološko podporo zdravstvenih delavcev, ki so izpostavljeni katastrofam. Psihološka prožnost posameznika predstavlja njegovo sposobnost normalnega delovanja v kriznih časih s predvidevanjem in pripravo na le-te. Še več, psihološka prožnost lahko igra pomembno vlogo pri razlikovanju med zdravstvenimi delavci glede na to, ali so izgoreli ali ne. Psihološka prožnost je v neki meri prirojena lastnost posameznika. Spremljajo jo uspešna adaptacija, čustvena inteligentnost, altruizem in aktivno spoprijemanje s stresorjem. Sicer genetska predispozicija, starost, spol in razmerni status lahko v neki meri določajo psihološko prožnost posameznika, a to ne pomeni, da posameznik psihološke prožnosti ne more razviti, se je naučiti oziroma jo izboljšati. Če želite izvedeti več o konceptu, vabljeni k ogledu dveh prispevkov, dostopnih na povezavah:
V okviru zdravstvenih delavcev lahko govorimo tudi o konceptu organizacijske prožnosti, ki jo lahko tim razvije še preden doseže krizno stanje. To doseže tako, da dela na vzpostavitvi in ohranjanju dobre komunikacije, da vodje učinkovito opravljajo svoje delo v timu, da se v organizaciji razvije dobra oziroma optimalna organizacijska klima itd.
- Čuječnost
Čuječnost pomeni zavedanje svojega doživljanja, ki ga spremlja drža sprejemanja, odprtosti in radovednosti v sedanjem trenutku. Pomeni zadevanje lastnih misli, čustev, telesnih občutkov in zunanjega dogajanja. Intervencije razvijanja čuječnosti z namenom zmanjševanja stresa se izvajajo z jogo, meditacijo in skupinskimi delavnicami oziroma pogovori. Pogosto težavo predstavlja pomanjkanje časa v kriznih situacijah, a obstaja veliko spletnih delavnic, ki so zdravstvenim delavcem dostopne na spletu vsak trenutek. Prakticiranje čuječnosti predstavlja eno od strategiji, ki zmanjšuje možnost izgorelosti in promovira prožnost zdravstvenega delavca.
- Skrb zase
Raziskovalci so dokazali, da se tudi telesna aktivnost zdravstvenih delavcev povezuje z nižjimi merami izgorelosti. Poleg tega so pomemben vidik preprečevanja izgorelosti in razvijanja osebne prožnosti dobre spalne navade posameznika; pomanjkanje spanja se lahko povezuje z večjim številom napak na delovnem mestu, konflikti in z zmogljivostjo zdravstvenega delavca na delovnem mestu. Tudi dobri medosebni odnosi, bodisi privatni kot tisti kolegialni na delovnem mestu, predstavljajo za zdravstvene delavce nižje tveganje za izgorelost.
Razmere, v kakršnih delajo zdravstveni delavci v času pandemije, so primerljive z razmerami bojišč v vojni, na katerih se borijo vojaki. Ker bo psihološki distres v razsežnostih, v kakršnih je med zdravstvenim osebjem prisoten danes, enako prisoten tudi v vseh prihodnjih zdravstvenih krizah, se nam zdi bistvenega pomena, da med zdravstvenimi delavci promoviramo in jih učimo psihološke prožnosti, izvajamo intervencije čuječnosti ter nenazadnje spodbujamo dobre navade vezane na osebno nego oziroma skrb. Smiselno in pomembno se nam zdi tudi nudenje strokovne psihološke pomoči oziroma podpore (predvsem zagotovitev dostopa do le-te). Omenili smo le nekaj od možnih intervencij in se sicer osredotočili na individualne strategije za zdravstveno osebje, vsekakor pa je smiselno razmisliti in vključiti tudi strategije na nivoju celotnega zdravstvenega sistema in na nivoju organizacije, v okviru katere zdravstveni delavci vsakodnevno rešujejo naša življenja. Za to ob koncu zapisa ne moremo zaključiti brez javne zahvale vsem, ki se v času pandemije borijo v prvi bojni liniji za vse nas.
Uporabna povezava: vodena meditacija za zdravstveno osebje v času krize in povečane obremenitve.
VIR
Heath, C., Sommerfield, A. in von Ungern-Sternberg, B. S. (2020). Resilience strategies to manage psychological distress among healthcare workers during the COVID-19 pandemic: a narrative review. Anaesthesia, 75(10), 1364–1371. https://doi.org/10.1111/anae.15180
https://associationofanaesthetists-publications.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/anae.15180
O AVTORICI
Alja Rozman je študentka magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njeni izstopajoči interesi na področju psihologije segajo od razvojne psihologije otrok na eni strani do kadrovske in organizacijske psihologije na drugi strani. Natančneje jo v sklopu psihologije dela najbolj zanimata izgorelost in področje usklajevanja dela in družine. V prostem času obožuje potovanja in s tem povezano občutenje vznemirjenosti, ko raziskuje nek nov, nepoznan kraj ter pri tem spoznava nove ljudi.
psihologijadela.com 