Sestanki so lahko zelo dragoceno orodje, vendar če želimo izkoristiti njihov pravi potencial, moramo znati sestanek ustrezno voditi, da bo ta učinkovit, in da ne bo postal še eden tistih, ki jih sodelujoči na koncu označijo za izgubo časa. Vendar večina ljudi ni bila naučenih, kako dobro voditi sestanke, in če ste tudi vi prvič postavljeni v vlogo vodje sestanka, ali pa se v preteklosti vaš sestanek ni izkazal za najbolj uspešnega, boste v nadaljevanju izvedeli vse o tem, kako se tega lotiti.
Ali sodite med tiste ljudi, ki se bodo na vsak način želeli pogajati, samo da pridejo do svojega cilja? Ali pa sodite med tiste, katerim se zdi pogajanje nepotrebna izguba časa in se zaradi tega raje ne upirate? Pogajanja so nekaj vsakdanjega, dogajajo se pa tudi na delovnem mestu, zaradi različnih razlogov, kot sta na primer plača ali delovni čas.
Avgusta je v okviru Znanstvene založbe filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla nova knjiga o prostovoljstvu, ki sta ju uredili prof. dr. Eva Boštjančič in doc. dr. Katarina Babnik.
Anika Popič je že izkušena in aktivna humanitarka. Nekoč je bila tudi sama žrtev, zato dobro ve, kaj pomenijo stiske in tudi, kako pristopiti k pomoči. Za svoje plemenito pomoč številnim posameznikom v stiski – z zbiranjem pomoči, hrane, organizacijo dobrodelnih tekov, koncertov, je prejela tudi več priznanj, tudi iz rok predsednika Republike Slovenije za posebne dosežke na natečaju Prostovoljec leta 2018, vendar je zanjo največje priznanje, ko s pomočjo uspe in prizadetim pomagati zaživeti novo življenje. Vse to počne ob službi in v poslanstvo vzgaja tudi svojega otroka. Pomoč sočloveku jo osrečuje in notranje bogati….
Do pred nekaj leti se je večina raziskav o izidih, povezanih z načinom vodenja, usmerjala predvsem v to, kako lahko vodstvena vedenja pomagajo pri izboljšanju delovnih rezultatov. Po drugi strani je znatno manj študij bilo narejenih o tem, v kakšnem odnosu so različni stili vodenja z duševnim zdravjem zaposlenih. V metaanalizi soMontana s sodelavci (2017) preučevali prav sledenje…
»Obrekovati ni lepo.« je nekaj, kar nas učijo že od nekdaj. Vendar se včasih kar ne moremo upreti, da kdaj pa kdaj delimo kakšno novičko s sodelavko na kavi – le kako bi lahko kaj tako zanimivega zadržali zase? Seveda pri tem ne želimo, da za naše opravljanje razve, saj imamo v splošnem precej negativno mnenje o obrekovanju kot tudi o ljudeh, ki radi opravljajo. Vprašanje torej je, zakaj potem še vedno obrekujemo? In ali lahko v obrekovanju najdemo tudi koristi?…
V zadnjem času so v medijskem prostoru veliko prahu dvignile afere spolnega nadlegovanja in nasilja v fakultetnem prostoru. Kako pa je s spolnim nadlegovanjem in nasiljem na delovnem mestu? O tem sem se pogovarjala z mag. Tjašo Hrovat, ki je že dolga leta svetovalka na področju nasilja, zaposlena na Društvu za nenasilno komunikacijo
Ali ste vedeli, da je v Sloveniji, znotraj starejše populacije, zaposlenih le 50,2% ljudi? To pomeni, da je v starejši populaciji za 37% nižja zaposljivost, kot v populaciji srednje starosti. Globalna delovna sila postaja zmeraj bolj starostno raznolika, kljub temu pa so starejši delavci manj pogosto izbrani za zaposlitvene razgovore, službena napredovanja in se v splošnem soočajo z nižjo zaposljivostjo…
Etično vodenje je s strani zunanjega okolja znano kot ključni dejavnik ugleda organizacije. Zagotavljanje sprejemanja etičnih odločitev in razvijanje organizacijske klime, v kateri se spodbuja etično ravnanje zaposlenih, bi lahko opredelili kot ključne odgovornosti vodstva. Ampak kaj sploh je etika? – Je kodeks moralnih načel, ki vodi posameznikovo ali skupinsko vedenje glede na to, kaj je prav in kaj narobe.
Številne študije so pokazale prednosti dobre komunikacije v tekmovalnih športih. Trenerji in tekmovalci, ki znajo učinkovito medsebojno komunicirati, bodo bolje sodelovali, njihova ekipa bo močnejša in bodo tudi bolj uspešni. Za učenje jasnega in učinkovitega sporočanja svojih misli in občutkov je v prvi vrsti odgovoren trener, veliko športnih ekip pa v svoje delo vključuje tudi delavnice učinkovite komunikacije…
Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…
Scrum spada v širšo skupino agilnih metod, katerih cilj je spremeniti način dela skupin in organizacij na način, da se bodo te lahko hitreje odzivale na številne spremembe, ki jih s seboj prinaša današnji trg. Metoda izhaja iz programerstva, počasi pa se njene uporabe poslužujejo tudi ostale organizacije…
PSIHOLOGIJA DELA 