Zlata pravila komunikacije v športu

O komunikaciji smo na naši spletni strani že veliko pisali. O neverbalni komunikaciji in njenem pomenu smo govorili z dr. Svitlano Buko, pisali pa smo tudi o komunikaciji preko e-pošte in bontonu, ki spada zraven.

Avtorica: Vita Čebulj

Številne študije so pokazale prednosti dobre komunikacije v tekmovalnih športih. Trenerji in tekmovalci, ki znajo učinkovito medsebojno komunicirati, bodo bolje sodelovali, njihova ekipa bo močnejša in bodo tudi bolj uspešni. Za učenje jasnega in učinkovitega sporočanja svojih misli in občutkov je v prvi vrsti odgovoren trener, veliko športnih ekip pa v svoje delo vključuje tudi delavnice učinkovite komunikacije.

Vse svoje življenje sem v stiku s športom, na tak ali drugačen način. Preko očeta, ki je trener smučanja, preko brata, ki je okusil svet vrhunskega športa in skozi lastno izkušnjo, saj sem se tudi sama aktivno vključevala v različne športe. Od vseh me je najbolj zasvojilo alpsko smučanje, celo do te mere, da sem se odločila pridobiti licenco za učitelja alpskega smučanja. Sedaj ni dovolj, da v športu uživam sama, ampak moram znati navduševati tudi druge.

Kaj sploh pomeni navdušiti nekoga za šport ali celo za vrhunski šport? Kateri dejavniki vplivajo na to, da se nekdo odloči ukvarjati s športom? Kakšno vlogo ima pri tem učitelj oz. trener? Kako pomembno vlogo ima komunikacija med trenerjem in športnikom?

Kakovost odnosa med trenerjem in športnikom pomembno vpliva na stališča in vrednote športnika, njegovo motivacijo, emocionalni in socialni razvoj. Trener mora obvladati tako učinkovit način sporočanja (»govorjenje in razlaganje«) kot tudi učinkovit način sprejemanja sporočil (»poslušanje«).

“The most important thing in coaching is communication. it’s not what you say as much as what they absorb.”
(Red Auerbach)

V besedi je moč …

Trenerjem predlagam, da sledijo množici konkretnih napotkov za učinkovito komunikacijo trenerjev, kot jih navaja Martens (1987, v Tušak in Tušak, 1997), ameriški trener in športni psiholog ter eden najbolj priznanih avtorjev na področju psihologije trenerjev:

Bodite direktni, neposredni – informacije vedno pošljite osebi, ki so ji namenjeni in ne preko drugih ljudi.
Uporabite 1. osebo ednine (jaz mislim, moje mnenje je…) – naj sporočila odražajo vaša lastna prepričanja.
Ponudite popolno informacijo, vse kar športnik potrebuje in ne uporabljajte strokovnih terminov, ki jih športnik ne razume.
Izogibajte se dvojnih oz. nasprotujočih si sporočil (npr.: dobro ti gre, ampak nisi še pripravljen) saj pri športniku vzbujajo dvom in povečujejo nezaupanje.
Jasno in odkrito izrazite lastne potrebe, občutja in čustva, na ta način namreč ustvarjate medsebojno zaupanje.
Ločite dejstva od vašega mnenja (npr.: »Vidim, da si utrujen«; »Bojim se, da takšen ne moreš dobro trenirati.«).
Organizirajte svoje misli in se osredotočite le na eno samo stvar, ki jo želite sporočiti.
Takoj izrazite svoje mnenje, pripombo, da se ne kopičijo.
Izrečeno sporočilo naj bo brez skritih pomenov, naj izraža dejanski pomen.
Podpirajte sogovornika, ne ga zasmehovati, obsojati ali mu groziti.
Neverbalna komunikacija naj bo skladna z vašimi verbalnimi sporočili. Negativno verbalno in neverbalno sporočilo je manj škodljivo kot neskladnost med njima.
Pomembna sporočila večkrat ponovite, brez nepotrebnega govorjenja, ki zmanjšuje pozornost.
Prilagajajte svoja sporočila referenčnemu okvirju športnika.
Bodite pozorni na povratno informacijo o tem, kako so vas razumeli ali pa sami preverite razumevanje sporočila.

… s poslušanjem do zmage

Tudi poslušanje zahteva veliko trdega dela, koncentracije in mentalne aktivacije (Tušak in Tušak, 1997). Kot najpomembnejšo prvino spretnosti poslušanja je Gordon (1974, v Tušak in Tušak, 1997) označil aktivno poslušanje, kar pomeni, da poslušalec aktivno sodeluje v pogovoru s parafraziranjem (npr.: Si mi hotel povedati, da…), z uporabo neverbalne komunikacije (npr.: s pogledom, z obrazno mimiko…) in z verbalno povratno informacijo, ki omogočajo razjasnjevanje informacij.

Z vidika poslušanja so za trenerja koristna sledeča priporočila:

Bodite empatični – vživite se v vlogo govornika, poskušajte razumeti njegove razlage in interese.
Bodite odprti – ne sodite oziroma obsojajte, svoja stališča oblikujte na podlagi tega, kar je nekdo povedal.
Bodite mentalno pripravljeni.
Bodite zainteresirani se za poslušanje drugih.
Svojo pozornost osredotočite na posredovano sporočilo – poslušajte od začetka do konca, da pridobite glavni pomen.
Ne spreminjajte teme.
Izogibajte se prehitremu oblikovanju nasvetov ali argumentov.

Menim, da bi bilo dobro raziskati, kakšno znanje o učinkoviti komunikaciji imajo športni trenerji in kakšne so možnosti za pridobivanje komunikacijskih spretnosti na področju športa (npr. delavnice učinkovite komunikacije, predstavitev načinov motiviranja športnikov). Komunikacija v športu ima torej pomembno vlogo, saj le ta vpliva na uspešnost športnika, prav tako pa so trenerji, ki znajo učinkovito komunicirati, v ekipah bolj zaželeni. Kakšne pa so vaše izkušnje glede komunikacije med trenerjem in športnikom?

Vir:

Tušak, M. in Tušak, M. (1997). Psihologija športa. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Predlogi za dodatno branje:

Rejec, A. (13. 12. 2019). Team building v profesionalnih športnih ekipah. Psihologija dela. https://psihologijadela.com/2019/12/13/team-building-v-profesionalnih-sportnih-ekipah/

O avtorici:

Kot študentko magistrskega študija psihologije Vito Čebulj zanimata predvsem področje klinične psihologije, psihoterapije in športne psihologije. Tekom študija je pridobila licenco za učitelja alpskega smučanja in se udeležila delavnice Gestalt psihoterapije otrok in mladostnikov. V prostem času dela kot prostovoljka, se ukvarja s športom, raziskuje svet in se druži s svojimi bližnjimi.