Team building v profesionalnih športnih ekipah

Team building je v zadnjih letih postal ena najbolj popularnih in široko uporabljanih intervencij za izboljšanje menedžerskih odnosov in organizacijske efektivnosti. Najpogosteje se uporablja za pomoč članom skupine pri učenju sodelovanja z namenom delitve znanja, spretnosti in resursov na efektiven način, ki skupini ali organizaciji omogoča bolj učinkovito in uspešno delovanje.

V preteklosti smo na naši spletni strani z vami že video o tem, zakaj sploh uporabiti team building. Prav tako pa smo z vami delili tudi Youtube video Teambuilding: Zgradimo stolp, zgradimo ekipo, v katerem Tom Wujec predstavlja presenetljive rezultate enostavne teambuilding naloge, ki vsebuje špagete, lepilni trak, vrvico in marshmallow. Preberete si lahko tudi enega naših najbolj branih člankov: Oblikovanje in vodenje učinkovitih timov: Belbinove timske vloge.

 


Team building je prepoznan kot pomembna metoda za izboljšanje psihološke klime, v kateri operirajo ekipe, kot tudi za izboljšanje splošnega delovanja tima. V športu team building intervence konsistentno doprinašajo k izboljševanju timske učinkovitosti (Beauchamp, McEwan in Waldhauser, 2017).

 

ŠPORTNIKI KOT ZAPOSLENI

Profesionalni športniki, ki dosegajo rezultate na visokem nivoju, so konstantno pod drobnogledom javnosti, njihova celotna kariera zavisi od uspešnosti, ki pa je v športu nepredvidljiva in na katero vpliva veliko dejavnikov. Uspešnost se med drugim meri neposredno z rezultati, katerim morajo športniki podrediti celo svoje življenje. Poklicni šport ni zaposlitev, pri kateri bi posameznik lahko prišel domov in delo popolnoma odmislil, saj mora biti celoten ritem in stil življenja podrejen doseganju maksimalne pripravljenosti (pozornost na hrano, spanje, tempirani dopusti, ki največkrat ne pomenijo popolne opustitve treningov itd.), za kar je potrebna velika mera samodiscipine in odrekanja. Uspeh pa kljub vsemu temu ni zagotovljen, forma športnika lahko zelo niha ter glede na količino in intenzivnost treningov so pogosto podvrženi visokim tveganjem za poškodbe, ki v določenih primerih lahko pomenijo tudi konec kariere. Iz tega je razvidna še ena pomembna specifika poklicnega športa, ki je negotovost zaposlitve – sklenitev in podaljševanje pogodbe v večini zavisi od športnikovega vložka, truda, posledično uspešnosti; ko športnik kriterijev kluba ne dosega več, se mu pogodba lahko prekine.

UPORABNOST METODE SKOZI ZNANSTVENE RAZISKAVE

Število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost team building programov, se povečuje. Primer je študija, kjer so preučevali osem srednješolskih ženskih košarkarskih ekip, pri katerih se je pokazalo, da je team building program zelo učinkovit, predvsem v smislu usmerjenosti na skupno nalogo – ekipni cilj (Senecal, Loughead in Bloom, 2008; v: Barborič idr., 2018).

Druga skupina avtorjev (Newin, Bloom in Loughead, 2008; v: Barborič idr. 2018) je predstavila mnenje trenerjev mladih hokejistov po izvedbi programa, kjer so v rezultatih ugotovili, da so trenerji poročali o tem, da so igralci uživali v programu in so med izvajanjem le-tega pridobili cel niz življenjskih veščin (boljša komunikacija med soigralci, timsko delo, sodelovanje). O izboljšanju svojih komunikacijskih spretnosti so poročali tudi trenerji.

athletes-1867185_1920

VLOGA PSIHOLOGA

Vloga (športnih) psihologov pri pripravi tako individualnih kot ekipnih športnikov je bistvena za pripravo učinkovitega programa, vodenje le-tega ter sprotno evalvacijo učinkovitosti, da lahko ob pravem času izvajanje intervenc tudi prilagodimo. Psihologi imamo široko znanje s področja tako skupinske dinamike kot značilnosti psihološkega delovanja posameznikov, ki jih lahko učinkovito uporabimo za individualna in skupinska svetovanja.

Bistvenega pomena je tudi sposobnost reševanja težav in konfliktov, kjer nam lahko med drugim pomaga poznavanje različnih psihoterapevtskih usmeritev in z njimi povezanih intervenc, kar omogoča njihovo prilagajanje in izbor, ustrezen glede na značilnosti posameznikov/ekipe, s katero delamo.

 

Več in podrobneje si lahko preberete v seminarski nalogi Ane Rejec.

Viri

Barborič, K., Holsedl, A., Jeromen, T., Kajtna, T., Kodelja, K., Martinović, D., Smrdu, M., Vičič, A. in Zagorc, B. (2018). Praktični vidiki športne psihologije. Ljubljana: Fakulteta za šport,  Društvo psihologov Slovenije – Sekcija za psihologijo športa.
Beauchamp, M. R., McEwan, D. in Waldhauser, K. J. (2017). Team building: conceptual, methodological, and applied considerations. Current Opinion in Psychology, 16, 114-117.
Klein, C., DiazGranados, D., Salas, E., Le, H., Burke, S. C. in Lyons, R. (2009). Does Team Building Work?. Small Group Research, 40(2), 181-222.
Moran, A. P. (2004). Sport and Exercise Psychology: A Critical Introduction. New York: Routledge.
Noblet, A. J. in Gifford, S. M. (2002). The Sources of Stress Experienced by Professional Australian Footballers. Journal of Applied Sport Psychology, 14(1),1-13.
Smith, R. E. in Smoll, F. L. (1997). Coach-mediated team building in youth sports. Journal of Applied Sport Psychology, 9(1), 114-132.
Team Building and Events Management (b. d.): History of Team Building. Sneto z naslova
http://www.tbae.co.za/teambuilding-history.htm
Tušak, M., Misja, R. in Vičič, A. (2003). Psihologija ekipnih športov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Wann, D. L., Waddill, P. J., Bono, D., Scheuchner, H. in Ruga, K. (2017). Journal of Sports Behavior, 40(4), 423-443.
Yukelson, D. (1997). Principles of effective team building interventions in sport: A direct services approach at Penn State University. Journal of Applied Sport Psychology, 9(1), 73-96.