Avtorica: Lara Jereb
Etično vodenje je s strani zunanjega okolja znano kot ključni dejavnik ugleda organizacije. Zagotavljanje sprejemanja etičnih odločitev in razvijanje organizacijske klime, v kateri se spodbuja etično ravnanje zaposlenih, bi lahko opredelili kot ključne odgovornosti vodstva. Ampak kaj sploh je etika? – Je kodeks moralnih načel, ki vodi posameznikovo ali skupinsko vedenje glede na to, kaj je prav in kaj narobe.
Se sprašujete, zakaj se splača biti pozoren na (ne)etično vedenje vodje? Rezultati raziskav kažejo, da neetično vedenje vodij organizacije v ZDA letno stane več milijard dolarjev. Na račun slabega ugleda zaradi neetičnega ravnanja pa organizacije izgubijo do 41% tržne vrednosti. Med negativne posledice neetičnega vodenja se uvrščajo tudi nižja produktivnost zaposlenih, več odsotnosti z dela in nižje zadovoljstvo z delom. Poleg tega zaposleni izgubijo zaupanje v vodjo, povečajo se njihove težnje po odklonskem vedenju, negativen vpliv pa posega tudi v zasebna življenja zaposlenih.
Etičnega vodjo lahko od neetičnega prepoznamo po več lastnostih. Med njimi je izrazito pomembno izkazovanje integritete. Povprečno 61% udeležencev iz Avstrije, Nemčije, Irske, ZDA, Kitajske in Hong Konga meni, da se integriteta kaže v skladnosti med vrednotami in dejanji vodje. Ta dejanja vodje pa morajo biti v skladu z moralnimi in etičnimi načeli. Tisti, ki vodi z integriteto, se tudi uči na napakah ter jasno in transparentno komunicira s svojimi zaposlenimi. Katere so še ostale lastnosti, po katerih lahko ločimo etične in neetične vodje, si lahko ogledate na spodnji infografiki.
Literatura:
Akers, J. (1989). “Ethics and competitiveness putting first things first”. Sloan Management Review, 30(2), 69–71.
Brown, M. E. in Mitchell, M. S. (2010). Ethical and unethical leadership: Exploring new avenues for future research. Business Ethics Quarterly, 20(4), 583–616.
Den Hartog, D. N. in De Hoogh, A. H. B. (2009). Empowering behaviour and leader fairness and integrity: Studying perceptions of ethical leader behaviour from a levels-of- analysis perspective. European Journal of Work and Organizational Psychology, 18(2), 199–230.
Eisenbeiß, S. A. in Brodbeck, F. (2012). Ethical and unethical leadership: A cross-cultural and cross-sectoral analysis. Journal of Business Ethics. https://doi.org/10.1007/s10551-013-1740-0
Figar, N. in Đorđević, B. (2016). Managing an ethical dilemma. Economic Themes, 54(3), 345–362.
Jung, H. S., Seo, K. H. in Yoon, H. H. (2020). The importance of leader integrity on family restaurant employees’ engagement and organizational citizenship behaviors: Exploring sustainability of employees’ generational differences. Sustainability, 12(2504), 11–12.
Lašáková, A. in Remišová, A. (2015). Unethical leadership: Current theoretical trends and conceptualization. Procedia Economics and Finance, 34, 319–328.
Martin, G. S., Keating, M. A., Resick, C. J., Szabo, E., Kwan, H. K. in Peng, C. (2013). The meaning of eader integrity: A comparative study across Anglo, Asian and Germanic cultures. The Leadership Quarterly, 445–461.
Mihelič, K. K., Lipičnik, B. in Tekavčič, M. (2010). Ethical leadership. International Journal of Management & Information Systems, 14(5), 31–42.
Palanski, M. E. in Vogelgesang, G. R. (2011). Virtuous creativity: The effects of leader behavioural integrity on follower creative thinking and risk taking. Canadian Journal of Administrative Sciences, 28, 259–269.
Peng, H. in Wei, F. (2016). Trickle-down effects of percieved leader integrity on employee creativity: A moderated mediation model. Journal of Business Ethics. https:// doi.org/10.1007/s10551-016-3226-3.
Stouten, J., van Dijke, M. in De Cremer, D. (2012). Ethical leadership: An owerview and future perspectives. Journal of Personnel Psychology, 11(1), 1–6.
Thiel, C. E., Bagdasarov, Z., Harkrider, L., Johnson, J. F. in Mumford, M. D. (2012). Leader ethical decision-making in organizations: Strategies for sensemaking. Journal of Business Ethics, 107, 49–64.
psihologijadela.com 