Pišeta: Tina Miklavčič in Lucija Cerar Godec

V namen raziskovanja etičnega ravnanja javnih uslužbencev sva izvedli intervju z Danielom Lenartom. Z veseljem je izrazil svoje občutke in spregovoril o etičnem ravnanju v javni upravi. Po njegovem mnenju večina še vedno ravna etično. Kljub temu pa vseeno pravi: »Problem se pogosto pojavi ob bolestnih ambicijah posameznikov, ki so pripravljeni za dosego svojih ciljev poteptati vsa družbeno priznana etična načela.«

Kaj za vas pomeni etično ravnanje in kako vpliva neetično ravnanje vodij na zaposlene?

Etično je vse, kar je dobro. Nenehno se moramo spraševati, kaj je treba narediti, kakšni naj bomo in kakšni ne smemo biti. Kakšne vrline moramo imeti, da smo dobri. Neetično ravnanje vodij na podrejene po mojem mnenju izredno negativno vpliva na odnose, storilnost in kakovost dela, prav tako tudi v obratnem smislu.

Ste bili vi kdaj predmet neetičnega ravnanja s strani koga?

Da, se je tudi že primerilo. V svoji poklicni karieri sem opravljal dela, ki so zahtevala veliko mero etičnosti, kar pa je pri nekaterih, vsaj tako mislim, povzročilo čuden odziv, saj so poskušali s svojimi neetičnimi dejanji izničiti moj trud.

Ste morda kdaj dobili pobudo k neetičnemu ravnanju s strani strank? Kako ste v takšnem primeru odreagirali?

Vedno in povsod poskušam jasno pokazati, kakšna so moja etična načela, zato neposredne pobude strank k neetičnemu ravnanju še nisem prejel.

Kako se vi soočite z neetičnim ravnanjem?

Osebno obsojam neetična ravnanja in jih poskušam že v kali zatreti. S svojimi nazori in osebnostjo poskušam ustvarjati vtis za nedovzetnost do neetičnih in koruptivnih dejanj.

Se vam zdi, da napredovanje v JU poteka po etičnih pravilih? Kakšno je vaše splošno mnenje upoštevanja etičnega ravnanja javnih uslužbencev v vaši službi?

Vse je odvisno od posameznikov, ki vodijo delovne enote, področja in resorje. Žal je preveč pogosto, da so ti ljudje izjemno neetični. V mojem trenutnem poklicu je treba upoštevati visoka merila etičnega ravnanja.

Ste se na svojih zaposlitvenih mestih srečevali s podobnimi ali precej različnimi primeri neetičnega delovanja zaposlenih?
Neetična ravnanja ne zajemajo le kadrovanja in zaposlovanja. Na delovnih mestih je pogosto prisotno tudi nasilje (mobing).

Menite, da večina javnih uslužbencev ravna etično? Imate občutek, da ste kdaj ravnali neetično? 

Etika je zelo širok pojem, ki dopušča veliko interpretacij. Meni osebno pomeni veliko, zato preziram vse in vsakogar, ki ravna v nasprotju z moralnimi načeli. Po mojem mnenju še vedno večina ravna etično. Problem se pogosto pojavi ob bolestnih ambicijah posameznikov, ki so pripravljeni za dosego svojih ciljev poteptati vsa družbeno priznana etična načela. Javni uslužbenci prepogosto izkoriščajo svoj položaj in odločevalski status.

Kakšno je trenutno stanje glede omenjene teme?

Glede na odmevnost nekaterih razkrinkanih primerov, ki počasi postajajo vzor, menim, da se stanje počasi izboljšuje. Potrebno pa se je zavedati, da je to proces, ki zahteva čas.

Bi izpostavili kakšen pomemben in javno odmeven primer neetičnega ravnanja?

Neetičnih ravnanj v naši družbi je zelo veliko, npr. nekdanji predsednik vlade g. Janša je pogosto ravnal v nasprotju z vsemi etičnimi načeli. Pod roko je državnemu podjetju preprodal zemljišče v Trenti za približno desetkrat večjo tržno vrednost. KPK-ju in s tem širši javnosti ni znal pojasniti, od kje mu približno 200.000 €. Preko poznanstev je zaposloval svoje otroke, ki niso izpolnjevali formalnih pogojev itd.

Kako dobro poznate etični kodeks javnih uslužbencev? Ste se vedno ravnali po njem?

Etika je odvisna od srca in razuma, ki pa sta med ljudi razporejena po neznanem ključu, neodvisno od izobrazbe, barve oči in številke stopala. Etični kodeks javnih uslužbencev poznam zelo dobro, poskušam se ga brezpogojno držati. Žal mi posameznih načel, ki so v odvisnosti z obsegom dela in razpoložljivimi človeškimi viri, vedno ne uspe v celoti uresničiti. To pa ni odvisno od mene, temveč od nadrejenih, kar pa me ne pušča ravnodušnega.

Ali je v JU zadostna podpora zaposlenim k etičnemu delovanju? Se lahko zaposleni kam obrnejo po pomoč v kritičnih razmerah?

Po mojem mnenju bi bilo v JU potrebno posvetiti še več pozornosti zaposlenim s poudarkom na pobudah in podpori k etičnemu ravnanju. V JU na različnih ravneh delujejo službe in posamezniki, ki pomagajo in nudijo podporo zaposlenim, ki delujejo etično.

Menite, da se v skladu z etiko porabljajo javna sredstva – se financira projekte v skladu z zakoni?

Po mojem mnenju se pogosto dogaja, da se javna sredstva porabljajo netransparentno, v neskladju z etičnimi merili in pogosto v neskladju z zakonskimi določili.

Vaši predlogi, napotki za izboljšanje oz. zmanjšanje neetičnega ravnanja v JU.

Moje mnenje je, da bo k temu problemu treba pristopiti zelo resno, na neetična ravnanja bi bilo potrebno pogosteje opozarjati, potrebno bi bilo začeti intenzivneje osveščati ljudi z izobraževanjem vseh ravni zaposlenih. Treba bi bilo vpeljati sistem, ki bi nenehno bdel nad etiko zaposlenih.

Več o psihologiji dela v javni upravi si lahko preberete v Praktikumu.

_________________________________________________________________________________

Tina Miklavčič prihaja iz Primorske. V prostem času najraje hodi na sprehode, izlete, se druži s prijatelji, rada pleše ter pomaga ljudem.

Lucija Cerar Godec poleg študija dela preko študentskega servisa, preostanek časa pa rada izkoristi za kolesarjenje, pohodništvo in druženje s prijatelji.