Prikovani na zaslone, nemirni, napeti, utrujeni, osamljeni. Je to naša nova realnost? Berem objave prijateljev na Facebook-u, poslušam svoje starše in prebiram članke. Tako sem zasipana z informacijami o virusu, da komaj najdem prostor, kamor se lahko umaknem od vseh podatkov, norije in negative. Dejstvo je, da se je življenje, kot smo ga poznali, spremenilo. Sedaj se družimo na daljavo in pošiljamo virtualne objeme ter poljubčke. Nekateri se za zasloni učimo, opravljamo študijske obveznosti, drugi pa na ta način sedaj opravljajo svoje delo. Kako pa izolacija in delo na daljavo vplivata na naše življenje in na našo psihično blagostanje…

Zbudiš se deset do osmih, si na hitro skuhaš kavo, tako da si ob 8.00 pripravljen na predavanje. Ko končaš, si vzameš malo pavze, potem pa je tako že čas za kosilo. Po kosilu si utrujen in potrebuješ malo počitka. Okoli treh končno začneš z delom. Čez 10 minut se spomniš, da bi čaj, tako da si vzameš kratko pavzo. Ob petih si ponovno lačen, tako da si vzameš pol ure počitka. Nadaljuješ do osmih, ko ugotoviš, da si cel dan porabil za delo…

Delo od doma je lahko fajn. Zelo fajn. Zaradi prednosti, ki jih prinaša (npr. prihranek časa pri vožnji, možnost fleksibilnejšega urnika), velikokrat govorimo, da si ga želimo. V nekaterih podjetjih je že nekaj časa stalna ali vsaj občasna praksa. Veliko podjetij pa se z delom od doma premierno (in prisilno) srečuje v trenutni situaciji. Tudi sam zaradi narave (prostovoljnega) dela, ki ga opravljam v zadnjih letih, veliko nalog opravim doma. Pravzaprav kar večino…