Blog / Delo od doma / Psihologija dela / Zelena organizacija

Je delo od doma res bolj zeleno?

Nekatere prednosti in pomanjkljivosti dela od doma za posameznika in za organizacijo so predstavljene v infografiki. Pomembno je, da ob delu od doma poskrbimo tudi zase in ne le za okolje. Nekaj idej najdete v infografiki.


Piše: Ema Kmetič 

Različni vplivi dela od doma na okolje 

V aprilu 2020 sem na družbenih omrežjih prebrala že nekaj objav o tem, kako si je narava opomogla, medtem ko delamo od doma. Strinjam se, da so nekateri učinki opazni že na prvi pogled, ampak dvomim, da bi bile spremembe tako izrazite tudi, če bi ljudje delali od doma, vse ostalo gibanje, prevažanje in potovanje pa bi nam bilo omogočeno. Kakšne so pravzaprav prednosti dela od doma za okolje, na katere pasti pa morda na prvi pogled pozabimo?

Organizacija, ki omogoča delo od doma, lahko prihrani energijo tako, da svojih prostorov ne ogreva, ohlaja in osvetljuje ves čas. Vendar večina organizacij razmer v delovnih prostorih ne prilagaja dejanskemu številu zaposlenih, ki se tam nahajajo, zato je količina porabljene energije neodvisna od števila delavcev, ki delajo od doma. K temu pa se običajno priključi še dodatna poraba energije v domačih prostorih. Poleg tega lahko delavec doma potrebuje tudi novo računalniško in drugo opremo, ki ob koncu uporabe predstavlja dodatne odpadne materiale. 

Pri delu od doma zaradi priročne bližine delovnega mesta odpade prevoz na in z dela, kar vodi do manjšega zračnega in zvočnega onesnaževanja. Ta učinek sicer ni opazen, če je oseba že prej za prevoz na delo uporabljala javna prevozna sredstva. Manjša obrabljenost avtomobila lahko pripelje do njegove daljše življenjske dobe in posledično kasnejšega nakupa novega avtomobila. To omogoča prihranke pri surovinah za izdelavo avtomobilov in manj avtomobilskih odpadkov na smetiščih. Kljub temu se velikokrat zgodi, da se uporaba avtomobila pri osebah, ki delajo od doma, ne zmanjša, temveč poveča. Razlogi za to so različni. Tisti, ki večino časa delajo od doma, si lahko privoščijo, da je njihovo bivališče od organizacije veliko bolj oddaljeno. Na dni, ko vseeno pridejo v organizacijo, tako nadomestijo vse prihranjene kilometre. Svoje delo lahko opravljajo tudi na bolj zaželenih lokacijah, v kavarnah ali parkih, do katerih se prav tako pripeljejo z avtomobilom. Zraven tega lahko avtomobil več uporabljajo v prostem času, na primer za nakupovanje ali izlete. Sama sem ob tem pomislila še na digitalne nomade in nekatere poslovneže, za katere je premikanje v bistvu način življenja, saj se njihov dom z njimi seli po svetu. Kljub temu, da delajo od doma, lahko z enim letalskim letom ustvarijo več škode za okolje kot veliko delavcev v celem letu.  

Za konec poglejmo primer. Jana in Mojca sta sodelavki v oglaševalski agenciji. Istočasno se v soglasju z delodajalcem odločita, da bosta delali od doma. Jana si najprej kupi nov prenosnik in dodatno opremo, Mojca pa se odloči, da bo zaenkrat dovolj dober računalnik, ki ga je že sicer uporabljala doma. Jana se doma nikakor ne more zbrati, zato se vsak dan z avtomobilom vseeno odpelje v center mesta, kjer v najljubši kavarni dela nekaj ur, nato pa delo dokonča doma. Mojca, ki se po novem v službo več ne vozi, se je odločila, da bo nekaj časa uporabljala javni prevoz, zato je avtomobil prodala. Jana je začela snemati videe o delu na daljavo na svojem YouTube kanalu, zato naroča vedno nove izdelke iz spletnih trgovin, ki jih lahko predstavi svojim sledilcem. Za popestritev vsebine svoje delo opravlja v najrazličnejših oddaljenih krajih. Mojca se je odločila, da bo čas, ki ga ne potrebuje več za vožnjo, namenila oživitvi zelenjavnega vrta, in tako prihranila kakšen obisk trgovine na mesec. 

Primer je seveda izmišljen in pretiran, kljub temu pa prikaže, da delo od doma ne pomeni nujno bolj zelenega, oziroma okolju prijaznega dela. Življenjski stil posameznika vpliva na to, v kolikšni meri bo njegovo delo od doma zeleno. Prav tako lahko zaposleni »okoljske prihranke«, ki jih z delom od doma pridobi, hitro zapravi v prostem času. 

Z gotovostjo lahko trdimo, da je vsak primer nekoliko drugačen in da moramo, preden se brezglavo zaženemo v uvajanje dela od doma zaradi reševanja okolja, dobro premisliti, kakšne bodo posledice, ne le za okolje, ampak tudi za posameznika in organizacijo.  


O avtorici:

Sem Ema Kmetič, študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Zanima me povezovanje psiholoških spoznanj z vsakdanjim življenjem. Prosti čas preživljam v naravi, ob branju knjig ali kuhanju.