”Gospodična, skoraj smo pozabili. Ali opravljate kakšno prostovoljno delo?”, se je glasilo še zadnje vprašanje na mojem prvem zaposlitvenem razgovoru. Medtem, ko sem razmišljala, ali naj raje povem zgodbo o tem, kako sem predvčerajšnjim pomagala sosedi nesti težke vrečke iz trgovine vse do doma, ona pa me, mimogrede, naslednje jutro ni niti pozdravila, ali pa bi morda raje delila, kako sem brezdomcu Janezu, ki vsako jutro čaka na parkirišču, popolnoma nesebično kupila sendvič na poti na faks, je iz mene kar bleknilo: »Seveda, prostovoljna gasilka sem.« Ko sem se že poslavljala, sem dodala še nekaj v smislu, da se mi zdi pomembno, da si ljudje znamo pomagati, brez pričakovanja, da bi dobili kaj v zameno. Ob tem pa sem se v mislih kar naprej vračala k Janezu. Podoživljala sem občutek sreče, ki ga je v meni vzbudila hvaležnost v njegovih očeh. Začela sem razmišljati, kdo od naju je pravzaprav bolj profitiral…
Category Archive: Psihologija dela
Informacijsko komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je v zadnjih desetletjih privedla do mnogo pozitivnih sprememb za organizacije in sicer zmanjšanje poslovnih stroškov, povišanje učinkovitosti procesov, nove možnosti za ustvarjanje inovacij in mnogo drugih…
ndustrijska revolucija bo verjetno bistveno spremenila delovna okolja in zaposlitve, zato je pomembno pravočasno ugotoviti razsežnost njenega vpliva tudi na zaznavanje negotovosti na delovnem mestu (Nam, 2019). Frey in Osborne (2013) ocenjujeta, da je 47 % današnjih služb v ZDA visoko ogroženih, saj se lahko v naslednjem stoletju ali dveh avtomatizirajo…
Digitalizacija je eden od novejših trendov. Z razvojem tehnologije se trg dela hitro spreminja. Nastajajo novi in umirajo nekateri stari poklici. S trgom dela pa se spreminjajo tudi načini iskanja zaposlitve. V ZDA kar 47 % iskalcev zaposlitve uporablja mobilne telefone in spletne portale za iskanje služb (Jobvite, 2015). Eden od načinov iskanja zaposlitve je karierni sejem…
V zadnjem obdobju se vplivi globalizacije in napredka informacijske tehnologije kažejo na vseh sferah poklicnega dela, med drugim tudi pri procesu pridobivanja novih zaposlenih. Tako tuji kot slovenski raziskovalci množično preučujejo sodobne pojave, kot je e-kadrovanje, vendar pa je kljub temu analiza spletnih oglasov pri nas ena izmed še neraziskanih tem (Steklasa, 2009)…
Posamezniki, ki imajo stigmatizirajoče bolezni ali duševne motnje, na primer depresijo ali anksioznost, v pomembno večji meri uporabljajo splet za iskanje informacij glede zdravja ter, da v pomembno večji meri komunicirajo s strokovnjaki preko spleta kot posamezniki, ki imajo bolezni ali motnje, ki niso stigmatizirajoče. Splet je tako lahko pomembno orodje za edukacijo in komunikacijo s posamezniki, ki se soočajo z motnjami, ki so stigmatizirane (Berger, Wagner in Baker, 2005)…
Vodje si pogosto želijo in težijo k boljšemu delovanju in večji uspešnosti njihove organizacije, česar brez ustrezno kompetentnih zaposlenih ne morejo doseči. Pri razvijanju kompetenc zaposlenih pa se po navadi pojavi naslednje vprašanje: kje začeti in katere intervencije uporabiti?
Avgusta je v okviru Znanstvene založbe filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla nova knjiga o prostovoljstvu, ki sta ju uredili prof. dr. Eva Boštjančič in doc. dr. Katarina Babnik.
Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…
Scrum spada v širšo skupino agilnih metod, katerih cilj je spremeniti način dela skupin in organizacij na način, da se bodo te lahko hitreje odzivale na številne spremembe, ki jih s seboj prinaša današnji trg. Metoda izhaja iz programerstva, počasi pa se njene uporabe poslužujejo tudi ostale organizacije…
Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…
PSIHOLOGIJA DELA 