Dosegljivi, vedno in povsod: vpliv delovnega pritiska na daljavo ob uporabi IKT za zaposlene

Photo by LinkedIn Sales Navigator on Pexels.com

V današnjem svetu smo zahvaljujoč informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) izredno dobro povezani s preostalim svetom, ki nam je skoraj vedno na dosegu roke. A to ima tudi negativne posledice, saj smo tudi mi lahko dosegljivi za delo tudi ob urah, ki bi jih želeli nameniti počitku in sprostitvi. To lahko vodi v konflikt med delom in družino, saj včasih ne zmoremo narediti koraka za miselni odklop.


Avtor: Martina Kreča

Predstavljajte si naslednji scenarij: v sredo zvečer sedite v dnevni sobi in gledate televizijo s svojo družino, ko vam nenadoma zazvoni telefon – prejeli ste e-pošto od vašega nadrejenega. Kaj naredite? Po odgovoru na to vprašanje se posamezniki razlikujemo med sabo. Eni bi na sporočilo odgovorili v isti minuti, drugi bi si rekli, da lahko počaka do naslednjega dne, tretji pa ga ne bi niti prebrali.

Delovni pritisk na daljavo ob uporabi IKT

Tisti, ki pripadate prvi skupini posameznikov, morda doživljate delovni pritisk na daljavo ob uporabi IKT (ang. workplace telepressure). Gre za koncept, ki opisuje posameznikovo močno željo po tem, da se takoj odzove na službena sporočila, ne glede na to, kdaj so poslana. Zaposleni imajo namreč lahko občutek, da morajo ves čas ostati povezani z organizacijo, že samo zato, ker ta možnost obstaja. IKT, specifično pametni telefoni, namreč omogočajo zaposlenim, da delajo kjerkoli in kadarkoli. Z njihovo pomočjo se delovnik nikoli ne konča, zaposleni in nadrejeni pa so lahko neprestano “na vezi”. Če gledamo z vidika večje fleksibilnosti in produktivnosti, je to odlična pridobitev, z vidika postavljanja meje med delom in prostim časom pa ni vse tako pozitivno.

Organizacijska norma ali osebnostna lastnost?

Vprašamo se lahko, od kod izvira ta pritisk? Ali gre za nekaj, za kar so odgovorne organizacije s svojimi normami in pričakovanji do zaposlenih, ali je vse odvisno od osebnostnih lastnosti posameznika? Najpomembnejši napovednik delovnega pritiska na daljavo ob uporabi IKT so organizacijske norme in pričakovanja glede odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa, delovne zahteve in obremenitve. Raziskave pa so pokazale, da so skoraj enako pomembne tudi značilnosti posameznika. Višji delovni pritisk na daljavo ob uporabi IKT doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Torej gre v resnici za kombinacijo obojega.

Kako delovni pritisk na daljavo ob uporabi IKT vpliva na zaposlene?

Delovni pritisk na daljavo ob uporabi IKT se povezuje s pogostejšo uporabo pametnega telefona, kar pa ne vpliva negativno samo na kvaliteto prostega časa zaposlenih, ampak tudi na njihovo učinkovitost na samem delovnem mestu. Zaradi pritiska po tem, da morajo ostati priklopljeni na splet tudi izven delovnega časa, se zaposleni v svojem prostem času težje miselno odklopijo od dela. Verjetno vsi poznamo občutek, ko neprestano pogledujemo na telefon in nestrpno čakamo neko pomembno sporočilo. To nas ohranja miselno zaposlene, tudi če medtem sedimo na kavču in navidezno počivamo. S tem je ovirano naše psihološko sproščanje in ključni procesi okrevanja, zaradi česar se psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, ne vrnejo na izhodiščno raven. Delovni pritisk na daljavo ob uporabi IKT ima tako dolgoročno negativen vpliv na (psihično) zdravje zaposlenih.

Kot že omenjeno, pa se negativni učinki delovnega pritiska na daljavo ob uporabi IKT kažejo tudi v nižji učinkovitosti zaposlenih med delovnim časom. Zaposleni, ki doživljajo visok pritisk, namreč svoj mobilni telefon zaznavajo kot breme, ker ga povezujejo s povečano obremenitvijo in daljšim delovnim časom. Kadar ga morajo med delom intenzivneje uporabljati, so zato le še dodatno obremenjeni in manj delovno učinkoviti. Če sedaj združimo dejstvo, da so telefoni in druge naprave danes pomemben element naših delovnih okolij, in dejstvo, da lahko zaposlenim njihova uporaba predstavlja dodatno obremenitev, naletimo na problem.

Kaj lahko storijo nadrejeni?

Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa, zaposlene pa naj spodbujajo k temu, da si postavijo jasno mejo med delom in prostim časom. Nadrejeni so lahko dober zgled, če ob koncu delovnika ne kontaktirajo več zaposlenih, ali pa jim vsaj jasno sporočijo, da odziv ni potreben do naslednjega dne. Direktor podjetja Vynamic, Dan Calista, je na primer uvedel inovativno kadrovsko politiko, imenovano zzzMail . Le-ta zaposlenim prepoveduje pošiljanje e-pošte ob vikendih in od 22. do 6. ure ob delavnikih. Če pa se morajo obvestiti o čem nujnem, kar ne more počakati, morajo to storiti preko klica ali SMS-a.

Nenujna službena sporočila lahko torej res pokvarijo naš prosti čas in tudi če smo dovolj “močni”, da nanje ne odgovorimo, nam vseeno predstavljajo motnjo in stres. Vsi smo že kdaj dobili zagon za delo v poznih večernih urah in nemudoma kontaktirali kolege, ne da bi sploh pomislili, da ura ni najbolj primerna za to. Ali pa v nedeljo poslali e-pošto in jo odkljukali s seznama zadanih opravil. Potrudimo se te naše navade čim bolj ozavestiti in biti uvidevni do drugih – sporočilo lahko počaka do jutri, kajne?


Martina Kreča

O avtorici:

Sem Martina Kreča, študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. V prostem času najbolj uživam v družbi svojega fanta in prijateljev, sprehajanju svojega psička Orija, poslušanju glasbe, izletih in dobri hrani. Ne vem še točno, katero področje psihologije mi je najljubše, trenutno pa se najbolj vidim na področju kadrovanja.

Literatura

Grawitch, M. J., Werth, P. M., Palmer, S. N., Erb, K. R. in Lavigne, K. N. (2018). Self-imposed pressure or organizational norms? Further examination of the construct of workplace telepressure. Stress and Health, 34, 306–319.


Van Laethem, M., van Vianen, A. E. M. in Derks, D. (2018). Daily fluctuations in smartphone use, psychological detachment, and work engagement: The role of workplace telepressure. Frontiers in Psychology, 9. doi: 10.3389/fpsyg.2018.01808