Danes z vami delimo 3 seminarske naloge, v katerih so študenti raziskovali vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na delo in zaposlene. Dotaknili se bomo:
- računalniške samoučinkovitosti v povezavi s starostjo, zavzetostjo pri delu in udeležbo na izobraževanjih pri zaposlenih,
- doživljanja tehnoloških sprememb v slovenskih mikro podjetjih,
- ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter zadovoljstvom na delovnem mestu.
Računalniška samoučinkovitost v povezavi s starostjo, zavzetostjo pri delu in udeležbo na izobraževanjih pri zaposlenih, starejših od 45 let, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik
Avtorji: Urška Pavlin, Viktorija Perenič in Tinkara Jeršan
Računalniška samoučinkovitost (RS) predstavlja pomemben in pogosto preučevan konstrukt na področju raziskovanja informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), ki se pomembno povezuje in vpliva na številne druge osrednje konstrukte v IKT. Razvoj tehnologije danes poteka z veliko hitrostjo in poleg vseh prednosti s seboj prinaša tudi določene izzive in težave, predvsem za starejše zaposlene, zato smo se odločile, da se v svoji raziskavi osredotočimo na zaposlene, starejše od 45 let, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik.
Zanimala nas je njihova računalniška samoučinkovitost ter povezanost le-te s starostjo in zavzetostjo udeležencev pri delu. Prav tako smo preverjale, kako se RS povezuje s številom izobraževanj na področju računalnikov in računalniških programov, ki so se jih udeležili, ter zaznano uporabnostjo obiskanih izobraževanj. V raziskavo smo vključile 261 udeležencev, katerih povprečna starost je bila 52,9 let (SD = 5,5), v povprečju pa so v delovnem dnevu računalnik uporabljali 5,7 ur (SD = 2,1). Udeleženci so po elektronski pošti prejeli povezavo do spletnega vprašalnika, ki je vključeval Lestvico računalniške samoučinkovitosti, ki smo jo prevedle za namene naše raziskave ter Utrechtsko lestvico zavzetosti pri delu (UWES 17), s katero smo merile zavzetost pri delu in njene tri dimenzije (vitalnost, predanost in vpletenost). Vključile smo še demografske podatke (starost, spol, stopnja izobrazbe in področje dela) ter vprašanja o izobraževanjih na področju računalnikov in računalniških programov, ki so se jih udeležili.
Rezultati so pokazali negativno povezanost med RS in starostjo, pozitivno povezanost RS z zavzetostjo pri delu in vsemi tremi dimenzijami le-te ter pozitivno povezanost RS s številom izobraževanj in njihovo zaznano uporabnostjo, kar podpira ugotovitve predhodnih raziskav.
Celotna seminarska naloga je dostopna na povezavi:
Vodje slovenskih mikro podjetij: kako doživljajo tehnološke spremembe in s čim se povezuje tehnološka razvitost njihovih podjetij?
Avtorja: Nejc Ašič in Kristina Rakinić
Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija.
Naša raziskava je razdeljena na dva dela. V prvem smo preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želeli ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih.
Na vzorcu devetih vodij, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje, smo ugotovili, da tehnološke spremembe zaznavajo različno – štiri menijo, da so slednje dobrodošle. Vodje poročajo o tem, da so se bolj kot njihovo poslovanje spremenili načini in oblike njihovega dela. Šest vodij se je pri uvajanju tehnoloških sprememb v podjetje obrnilo na pomoč strokovnjakov.
V preliminarno študijo je bilo vključenih 24 vodij. Prevedli in priredili smo vprašalnik Lestvica uporabe računalniške tehnologije, vključili objektivne kazalnike tehnološke razvitosti podjetja in samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij. Pozitivna stališča so bila pozitivno povezana s tehnološko razvitostjo podjetja, kar kaže na to, da stališča do tehnologije predstavljajo enega izmed glavnih dejavnikov tehnološkega razvoja podjetja.
Celotna seminarska naloga je dostopna na povezavi:
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter zadovoljstvom na delovnem mestu ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije pri starejši in mlajši generaciji
Avtorji: Izet Jusufbašić, Miha Mihaljčič, Kevin Mohar, Nina Zupan
Opažamo, da vedno več posameznikov postaja vse bolj povezanih in odvisnih od informacijsko komunikacijske tehnologije, ki močno vpliva na dinamiko posameznikovega življenja, v dobi industrijskega modernizma. Zato nas je v raziskavi zanimalo, kakšna je razlika v kompetentnosti za uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije med generacijama ter ali se to povezuje z zadovoljstvom posameznika na delovnem mestu. Prav tako nas je zanimalo, kakšne so razlike v uspešnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja med starejšo in mlajšo generacijo posameznikov, ter med spoloma.
V raziskavo smo vključili 224 zaposlenih udeležencev, od tega je bilo 160 žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 38 let. Ugotovili smo, da mlajši posamezniki slabše usklajujejo poklicno in zasebno življenje kot starejši, pri čemer imajo ženske več težav kot moški. Starejša generacija pa se srečuje s težavami pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije, ter jo uporablja v manj namenov, kot mlajša. Izkazalo se je tudi, da so osebe z višje izraženimi sposobnostmi uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, poročale o nižjem zadovoljstvu na delovnem mestu, kot osebe, ki imajo te sposobnosti nizko izražene.
Celotna seminarska naloga je dostopna na povezavi:
psihologijadela.com 