V družbi, polni stereotipov, se moramo zavedati, da imajo lahko le-ti velik vpliv in posledice, še posebej v primeru rizičnih skupin, kot so starejši zaposleni. Raziskave namreč kažejo, da verjamejo, da jih drugi opisujejo kot manj produktivne, manj motivirane, manj ustvarjalne in energične, manj prilagodljive in fleksibilne za spremembe ter kot osebe, ki jim učenje … Nadaljujte z branjem
Porast uporabe informacij in tehnologije ter prehod od proizvodnih k storitvenim in tehnološko usmerjenim dejavnostim sta spremenila mnoga delovna mesta in zahteve zaposlenih. Od zaposlenih se pričakuje, da imajo več specifičnih znanj, izkušenj in da znajo upravljati s tehnologijo tudi na delovnih mestih, kjer v preteklosti tovrstno znanje morda ni bilo potrebno. Pri tem starejši … Nadaljujte z branjem
Znanje zaposlenih vseh starosti je zelo pomembno, zato ga je treba deliti in ohranjati. Če se to ne zgodi, znanje izgine, raven znanja v organizaciji pa se ne uravnovesi. Deljenje znanja med generacijami je področje, ki vzbuja vse več zanimanja v razpravah o upravljanju znanja, kar je razvidno tudi iz večjega števila raziskav, ki so … Nadaljujte z branjem
Prof. Dr. Fajruza Salihdžanovna Ismagilova, profesorica organizacijske psihologije, je v letu 2017 napisala ter izdala knjigo z naslovom POZOR: VRATA SE ZAPIRAJO! – strategije upravljanja s poklicno prakso v tretjem življenjskem obdobju. V knjigi, ki je napisana v ruščini, se je usmerila na različne vidike življenja in dela v tretjem življenjskem obdobju, v katerem je … Nadaljujte z branjem
V splošnem je prilagajanje organizacij na staranje zaposlenih pomembno, saj se tako individualne sposobnosti zaposlenega razvijajo in ohranjajo, povečata pa se tudi produktivnost in motivacija. Poznamo tri različne strategije prilagajanja na potrebe starejših: ponujanje izhodnih možnosti, ki naj bi bila v Sloveniji še vedno prevladujoča strategija in zajema omogočanje (delne) upokojitve in prevzemanje prehodnih oblik … Nadaljujte z branjem
Metastereotipi starejših zaposlenih imajo lahko pomembno vlogo pri razumevanju težav, s katerimi se soočajo na delovnem mestu. V še eni od raziskav, ki se je osredotočala na starejše zaposlene, so študentke psihologije s pomočjo vprašalnika preverjale stopnjo prisotnosti metastereotipov starejših na delovnem mestu in s pomočjo kvazieksperimenta preverjale eno izmed možnosti za njihovo spreminjanje. V … Nadaljujte z branjem
V slovenskem prostoru vse pogosteje govorimo o staranju delovno aktivne populacije. S tem se pojavi tudi potreba po diskusiji o zdravstvenih težavah, s katerimi se starejši zaposleni soočajo, saj lahko le-te bistveno vplivajo na posameznikovo učinkovitost na trgu dela. Študentke magistrskega študija so v svoji raziskavi želele ugotoviti, kakšno je psihofizično zdravje starejših zaposlenih v Sloveniji … Nadaljujte z branjem
“Zakaj pa bi vlagali v starejšega delavca, enostavno bomo zaposlili mlajšega.” “Mlajših ne bo.” Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva? Vroči mikrofon, radijska oddaja na RTV Slovenija, je eno oddajo posvetila ravno tej tematiki. S … Nadaljujte z branjem
Študentke magistrskega študija psihologije so raziskovale, kakšne izkušnje imajo kadroviki v kadrovskih agencijah s selekcijo starejših kandidatov. Zanimalo jih je, ali zaznavajo več prednosti ali ovir, če obstajajo kakšne razlike v selekcijskem postopku pri zaposlovanju starejših oseb ter če naročniki postavljajo zahteve glede starosti kandidatov. V ta namen so izvedle strukturirane intervjuje z dvanajstimi slovenskimi kadroviki. … Nadaljujte z branjem
13. februarja je potekala novinarska konferenca na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer je bilo govora o projektu 50+ Ni ovira, je dobra izbira!, ki se osredotoča na tematiko zaznav, zaposljivosti, zaposlovanja in ravnanja s starejšimi od 50 let. Staranje delovne sile v Evropi in Sloveniji V Evropi se rojeva vse manj otrok, povečuje pa se delež … Nadaljujte z branjem
