Letos je družba Adecco intervjuvala več kot 34 tisoč delavcev iz 25 držav, starih med 18 in 60 let. Želeli so raziskati nov odnos delavcev do dela po spremembah, ki jih je prinesla pandemija covid-19, in ponuditi učinkovite rešitve podjetjem, ki se spopadajo z odpuščanjem talentov. Objavljamo nekaj zanimivih rezultatov študije …

V delovnem okolju imamo pogosto občutek, da moramo delovati kar se da resno in profesionalno. To je povsem dosegljivo tudi z zdravo mero uporabe humorja. Ta prinaša številne ugodne učinke, npr. višjo produktivnost, ustvarjalnost, boljše duševno zdravje, večjo zbranost in boljše odnose v kolektivu […]

V času epidemije Covid-19 so se podjetja soočila z izzivi glede poteka dela in komunikacije. V skladu s tem so začela upoštevati tudi različne prilagoditve. Nekatere izmed njih so bile tako uspešne, da so jih obdržali tudi v kasnejšem obdobju pandemije. Kako pa slovenski zaposleni zaznavali izzive in rešitve glede komunikacije tekom pandemije? […]

Mehke veščine omogočajo kapaciteto za oblikovanje in vzdrževanje učinkovitih odnosov z ljudmi. Predstavljajo kombinacijo kognitivnih, metakognitivnih, medosebnostnih, intelektualnih in praktičnih spretnosti ter etičnih vrednot. Omogočajo prilagajanje trenutnim okoliščinam in pozitivno obnašanje na način, da je posameznik sposoben učinkovitega spopadanja z novimi izzivi …

Kaj za vas pomenijo oziroma bi pomenili varni in zdravi delovni pogoji? Najbrž bi vsak posameznik pri sebi odgovoril, da si tega želi, da mu to predstavlja motivacijo za delo, poveča delovno učinkovitost ter zadovoljstvo, hkrati pa je to nekako »nuja« za dostojno delo. Vse lepo in prav, vendar nastopila je ti. »korona kriza«. Gospodarska kriza naj bi se sicer po statističnih podatkih pojavljala na nekaj let, vendar ta, ta je bila drugačna. Prav zaradi njene drugačnosti, nepoznavnosti in negotovosti, je s seboj prinesla tudi spremembe in novosti v povezavi s psihosocialnimi izzivi na delovnem mestu.

Delovanje in uspešnost organizacije je v veliki meri odvisna od vizije in kompetenc vodje, ki vodi in usmerja organizacijski delovni tim. Vodja s svojimi lastnostmi, prepričanji in vedenjem predstavlja referenčno osebo za vse zaposlene oz. nekakšno poosebljeno obliko imidža organizacije. Bolj kot to, kako jo zaznavajo drugi, pa je za njeno uspešnost pomembno to, kako jo zaznavajo njeni zaposleni…

Mnogi psihologi fenomen mikroagresivnosti opisujejo kot smrt s tisočerimi rezi, saj so žrtve takšne diskriminacije podvržene nenehnemu psihološkem trpinčenju v obliki diskretnih komentarjev, pripomb in dejanj, ki postopoma vodijo v popolno psihološko potrtost posameznika, kar se kaže v posledicah, kot so anksioznost, depresija, občutki nevrednosti in tudi v  kariernih izidih posameznic_kov, kar še zdaleč ni vse. Največkrat so žrtve osebe ženskega spola, rasne in etnične manjšine, pripadnice_ki LGBTQIA+ skupnosti itd. …