Letos je družba Adecco intervjuvala več kot 34 tisoč delavcev iz 25 držav, starih med 18 in 60 let. Želeli so raziskati nov odnos delavcev do dela po spremembah, ki jih je prinesla pandemija covid-19, in ponuditi učinkovite rešitve podjetjem, ki se spopadajo z odpuščanjem talentov. Objavljamo nekaj zanimivih rezultatov študije …
Kaj delavce žene stran od trenutnih služb? Kaj pa jih motivira za ostajanje v podjetju?
Še pred ogledom nekaj najzanimivejših rezultatov študije vas lepo prosimo za pomoč. Študenti psihologije preverjamo psihometrične lastnosti slovenske priredbe vprašalnika Dejavniki privlačnosti na delovnem mestu, ki so ga na ZZZRS pred nekaj leti priredili na portalu Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo (NKT VKO).
Če si vzamete največ 6 minut časa in rešite anketo, boste pomembno pripomogli k preverjanju ustreznosti vprašalnika, vas pa po izpolnjevanju čaka povzetek dobljenih rezultatov!
Avtorica: Sara Bugarinović
Množične in tihe odpovedi oz. great resignation in quiet quitting
V študiji Global Workforce of the Future: Unravelling the Talent Conundrum sta se jasno poznala dva največja trenda zadnjih treh let – množično dajanje odpovedi (ang. great resignation) in tiho dajanje odpovedi (ang. quiet quitting). Predpostavlja se, da je pandemija covid-19 na plan privrla dolgoletna nezadovoljstva na trgu dela. Pri prvem pojavu gre za množično odhajanje delavcev iz služb, kjer se počutijo premalo plačani, brez možnosti napredovanja in kjer se jim odnos delodajalcev zdi nespoštljiv.
Po drugi strani pa pri tihi odpovedi kljub imenu v resnici ne gre za zapuščanje delovnih mest, ampak za znatno zmanjšanje vložka, ki ga zaposleni dajo v svoje delo. Tako delavci na primer ne ne odgovarjajo na klice ali elektronsko pošto izven delovnega časa, ne delajo nadur, se ne udeležujejo skupnih druženj ali počnejo česarkoli, za kar niso neposredno plačani. Ne trudijo se preko svojih zmožnosti in niso zavzeti za delo. Pri tem se nekateri sprašujejo, ali lahko tovrstno obnašanje sploh naslovimo kot nekakšen upor proti sistemu, ali pa gre v resnici za postavljanje jasnih mej, ki bi jih morala upoštevati vsaka služba?
Glede na rezultate študije bo več kot četrtina (27 %) delavcev po vsem svetu v naslednjih 12 mesecih dala odpoved. Od tega jih 45 % aktivno spremlja trg dela in se prijavlja na nova delovna mesta. Dodatno jih 60 % nove priložnosti išče pasivno, 17 % od njih pa v nove službe vabijo rekruterji.
Kljub temu se zaradi skrbi delavcev povezanih z geopolitičnimi nemiri in grozečo gospodarsko recesijo trendi dajanja odpovedi tudi nekoliko upočasnjujejo, kar predstavlja zanimivo iztočico za spremljanje sprememb na trgu dela v prihodnjem letu.
Med delavci, ki si želijo zamenjati službo, je vodilni razlog za menjavo želja po višji plači (45 %), ki mu sledita nezadovoljstvo z razmerjem dela in prostega časa (35 %) ter razočaranje z možnostmi napredovanja (34 %).
Zadovoljstvo z delom kljub temu visoko
Organizacije pogosto povezujejo zadovoljstvo zaposlenih neposredno s poslovnimi rezultati in produktivnostjo. Zanimivo je kljub prej opisanim željam po menjavi zaposlitve na svetovni ravni zadovoljstvo z delom še vedno visoko visoko, saj je 69 % anketirancev navedlo, da so na splošno zadovoljni z delom, kar je več od 67 % leta 2021.
O najvišjem zadovoljstvu poročajo delavci na Kitajskem, v Braziliji in Turčiji (a se na tem mestu sprašujem, koliko je tamkajšnim delavcem sploh “dovoljeno” misliti drugače), medtem ko so delavci na Japonskem, v Franciji, Grčiji in sosednji Italiji med najmanj zadovoljnimi. Delovna obremenitev, zmožnost ohranjanja duševnega in fizičnega zdravja ter dobrega počutja, plača, karierno napredovanje in izpopolnjevanje so področja, na katerih so delavci najmanj zadovoljni.
74 % delavcev je zadovoljnih s svojimi odnosi s sodelavci, kar je najvišja ocena med dejavniki zadovoljstva pri delu.
Kaj za vas predstavlja najpomembnejše vidike dela? Izpolnite vprašalnik Dejavniki privlačnosti na delovnem mestu in prejeli boste rezultate.
Poročanje anketirancev, če so zadovoljni z različnimi dejavniki dela.
Ni vse v denarju
Rezultati študije kažejo tudi, da ni vse v denarju in želji po višji plači. Med zavzetimi zadovoljnimi delavci plača pade šesto mesto seznama razlogov, da so se odločili v podjetju, kjer delajo, ostati še eno leto.
Njim najpomembnejše dejavnike postavljajo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, zadovoljstvo pri delu, varnost zaposlitve in ljubezen do svojega dela, šele nato sledi plača.
Poročanja udeležencev o tem, zakaj si želijo ostati v trenutni službi.
Natančnejše ugotovitve študije in dodatne vsebine (v angleščini) lahko spoznate v poročilu celotne študije.
Vir:
The Adecco Group. (2022). Global Workforce of the Future: Unravelling the Talent Conundrum. https://www.adeccogroup.com/-/media/project/adeccogroup/documents/global-workforce-of-the-future-whitepaper_the-adecco-group_2022.pdf/
O AVTORICI:
Sem študentka magistrskega študija psihologije in ena od urednic te spletne strani. Zanimajo me predvsem področja medijev, marketinga, kadrovanja in organizacijske psihologije. Ko se ne mudim z delom za faks ali službe, grem rada do teatra, v naravo ali pa se igrat z najmlajšimi in najbolj prikupnimi člani svoje družine.
psihologijadela.com 