Kako pogosto ste v zadnjem času dobili vprašanje o morebitnih simptomih covid-19? Saj veste, klasika: »Ste imeli v zadnjih dneh vročino, vas bolijo mišice, čutite praskanje po grlu?«. Najverjetneje večkrat kot bi si želeli. Kdaj pa vas je nekdo nazadnje vprašal: »Kako si, kako si zares?« Ne zgolj iz vljudnosti, ampak ker ga je to resnično zanimalo.
Sprašujem se, kako drugače bi bilo, če bi namesto vprašalnika o simptomih covid-19 na vsakem koraku reševali vprašalnike o tem, kako srečni smo sami s seboj, kako zadovoljni smo z opravljenim delom, kako dobro obvladujemo stres in kako lepi so naši odnosi z najbližjimi? Bi morda takrat pomislili, da je pomembno poskrbeti ne zgolj za telesno, pač pa tudi za duševno zdravje?
Avtorica: Rebeka Šinkovec
Lastno blagostanje in zadovoljstvo, dobri medosebni odnosi z drugimi in uspešno soočanje s težavami so tri prvine duševnega zdravja. Na delovnem mestu v odraslosti preživimo skoraj 40% časa naše budnosti, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2001 pa se vsak četrti človek vsaj enkrat v življenju sooči s težavami v duševnem zdravju. Kaj lahko storimo, da bodo delovno okolje, razporeditev delovnih nalog in odnosi na delovnem mestu krepili duševno zdravje zaposlenih, ti pa bodo manj izostajali od dela, imeli več motivacije in bodo pri delu bolj učinkoviti? Zmagovalna kombinacija tako za zaposlene kot tudi za delodajalce!
Kaj lahko storijo delodajalci, da prispevajo k duševnem zdravju svojih zaposlenih?
- Spodbujanje pomembnosti duševnega zdravja na delovnem mestu. Kot je pomembno ozaveščanje o tem, kakšni so simptomi covid-19, da pravočasno ustavimo širjenje virusa, tako je ključno, da v delovni organizaciji zaposlene ozaveščamo o tem, kaj pomeni duševno zdravje in tako zmanjšamo možnost za nastanek ali poglabljanje težav v duševnem zdravju. Kako? Z delavnicami na temo čuječnosti, preko teambuildingov, ki krepijo dobre medosebne odnose in zaupanje med sodelavci, z infografikami, ki po stenah delovne organizacije vzpodbujajo k ohranjanju lastnega duševnega zdravja, odprto naslavljajo z njim povezane težave in podajajo konkretne predloge, kam se zaposleni lahko obrnejo po pomoč v stiski.
- Prepoznavanje najzgodnejših znakov, ki kažejo na težave v duševnem zdravju pri zaposlenih. To so spremembe v vedenju, razpoloženju ali načinu, na katerega se sporazumevajo z drugimi sodelavci. Znižanje delovne uspešnosti, motivacije, fokusa, težave pri organizaciji, iskanju rešitev in odločanju ter utrujenost, anksioznost in izguba interesa je le nekaj znakov, ki jih ne velja prezreti. Zgodnje prepoznavanje je vir prilagoditev, ki jih na delovnem mestu lahko stori delodajalec. Ta lahko zaposlenim ponudi redne ena-na-ena pogovore z namenom naslavljanja problemov, ki se na delovnem mestu pojavljajo kot posledica težav z duševnim zdravjem. Skupaj z njimi naj skuša najti ustrezne rešitve in prilagoditve (npr. več odmorov, prioritizacija delovnih nalog, prilagoditev dela itd.). Zgodnje prepoznavanje težav je za posameznika, ki se sooča s stiskami, lahko pomembna iztočnica za iskanje nadaljnje pomoči (npr. svetovanje, coaching).
- Odkritost o lastnem duševnem zdravju. To je eden najbolj direktnih načinov, kako na delovnem mestu zmanjšati stigmo težav v duševnem zdravju in podati jasno sporočilo zaposlenim, da te ne pomenijo konca njihove kariere. Odprtost delodajalca o lastnih stiskah in podporno delovno okolje, ki težave v duševnem zdravju obravnava z enako mero spoštovanja in resnosti kot telesne bolezni, bo zaposlenim dala sporočilo, da lahko tudi oni storijo enako.
Kaj lahko storijo zaposleni, da ohranjajo svoje duševno zdravje?
- Spregovori, kaj ti pomaga, da se dobro počutiš na delovnem mestu. Za nekatere je to odmor v obliki sprehoda na svežem zraku. Drugim pri lažji organizaciji pomagajo zapisana in ne le ustna navodila nalog, ki jih morajo opraviti. Spet tretji potrebujejo več sprotnih opozoril o rokih, do katerih morajo opraviti obveznosti. Ali pa za svoje delo potrebujejo več tišine in miru v pisarni. Zgolj ti veš, kaj resnično deluje zate. Ko to deliš z drugimi (npr. s šefom in sodelavci), ne pomagaš le njim, ampak tudi sebi.
- Ko greš z dela, ta čas porabi, da se postopno zavestno oddaljiš od službe. Četudi si z dela odšel fizično, tvoje misli mnogokrat potrebujejo več časa, da se oddaljijo od delovnega dne in službenih nalog. Poslušaj glasbo, osredotoči se na dihanje, svojo pozornost preusmeri na ptičje petje, zaljubljen mimoidoči par ali pa na sončne žarke, ki božajo tvoja lica na poti skozi park Tivoli. Dovoli si občutja, ki jih je v tebi pustil delovni dan, pohvali se za tisto, kar ti je šlo dobro in ostani nežen do sebe glede tistega, česar nisi odkljukal s »to do« seznama.
- Postavi jasno mejo med službo in prostim časom. Koliko ur na dan si želiš posvetiti delu? Tehten razmislek o tem ti lahko pomaga pri postavljanju prioritet in načrtovanju tvojega dne. Morda bi rad delal zgolj osem ur na dan, nato pa si čas želiš posvetiti hobijem, družini in prijateljem. Ne ostajaj v službi do petih, če vsi tvoji sodelavci odhajajo že ob treh. Če so ti vikendi ljubi, takrat ne odgovarjaj na službene maile in ne razmišljaj o delu. Ti si tisti, ki postavlja meje med službo in prostim časom. Vprašaj se, kaj resnično želiš in bodi zvest sam sebi.
Ne le zgodnje prepoznavanje težav, ključna je skrb za duševno zdravje, kvaliteto življenja in lastno blagostanje še preden te nastopijo. Delovna organizacija lahko s promocijo duševnega zdravja in s konkretnimi koraki za njegovo ohranjanje pri zaposlenih naredi mnogo. Zaustavimo epidemijo težav v duševnem zdravju in o pomenu duševnega, ne zgolj fizičnega zdravja, začnimo ozaveščati že danes – tudi na delovnem mestu.
O avtorici

Sem Rebeka Šinkovec, diplomirana pedagoginja in andragoginja in študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Rada imam poletje in morski zrak. Rada pišem, se družim z meni ljubimi ljudmi ter se umirim ob poslušanju sorojencev Gjurin in njune Lahko noč skrbi. Sem spontana, pristna in komunikativna oseba, z željo proaktivnega delovanja v korist duševnega zdravja otrok, mladostnikov in odraslih. Znotraj psihologije me navdihujejo humanistični pristopi, raziskovanje upanja, življenjskega smisla, osebnostne rasti in psihološke prožnosti. Na svoji karierni poti si želim delovati tudi znotraj vzgojne in izobraževalne dejavnosti, predvsem s prispevkom k sočutnem in pozitivnem starševstvu, ki otrokom omogoča varno in zdravo odraščanje.
Literatura
Za tiste, ki bi jih zanimalo več, spletni strani Acas in Mind ponujata mnogo kvalitetnih materialov o tem, kako lahko za duševno zdravje zaposlenih na delovnem mestu poskrbijo tako zaposlovalci kot tudi zaposleni. Oprete pa se lahko tudi na priročnik o duševnem zdravju na delovnem mestu NIJZ.