Učiteljev je že tako malo, prav tako pa spoštovanja do njih

Tekom študija pri predmetih s področja pedagoške psihologije pogosto slišimo vprašanje „Kakšen učitelj je dober učitelj?“ Ob oblikovanju odgovora ponavadi pomislimo na učitelja, ki je zaznamoval naša osnovnošolska ali dijaška leta. S tem, ko to osebo vzamemo kot prototip dobrega učitelja, ji izkažemo spoštovanje. Pokažemo, da so se nas njegova leta poučevanja dotaknila, nas spremenila in pomagala oblikovati naš pogled na svet. Vendar pa tega ni deležen vsak učitelj in izkazovanje spoštovanja le na tak način ni dovolj.

Avtorica: Iris Žiberna

Številke in praksa ne lažejo…

Vedno manj posameznikov se odloči za karierno pot učitelja, kar lahko vidimo tudi v prijavah na razpis za študij razrednega pouka. V medijih poleg tega lahko zasledimo različne vzroke za manjše zanimanje za učiteljski poklic in posledice, ki temu sledijo. To tematiko sem se odločila nasloviti tudi s pomočjo infografike, predstavljene znotraj tega prispevka.

Izzive, na katere najprej pomislimo v povezavi z učiteljskim poklicem, sem poimenovala „vidni“ izzivi. Pod te med drugim spada skrb za otroke, ki je še posebej značilna v prvi triadi osnovne šole ter prilagajanje pouka individualnim potrebam učencev. Obstaja pa še druga plat učiteljskega poklica s svojevrstnimi izzivi, ki sem jih uvrstila k besedni zvezi „manj vidni“ izzivi. Pod te spada veliko administrativnega dela, katerega opravljanje pogosto predstavlja učiteljem dodatno delo izven delovnega časa. Velika količina birokracije učiteljem nadalje omejuje njihov čas, ki bi ga lahko naklonili vseživljenjskemu učenju in kariernemu izpopolnjevanju. Prav tako se učitelji vsakodnevno soočajo z izzivi tako pretirano kot premalo vključenih staršev v izobraževanje in vzgojo otrok. Starši so lahko v nekaterih primerih do svojih otrok pretirano zaščitniški, pokroviteljski in pristrani ter se niso pripravljeni sprijazniti z neustreznostjo otrokovih dejanj. V drugih primerih pa se učitelji soočajo tudi s starši, ki so pri izobraževanju in vzgoji svojih otrok premalo vključeni. To se kaže kot nezanimanje za opravljanje domačih nalog, odsotnost pri pripravi torbe pri najmlajših učencih, neudeležba na govorilnih urah itd. Iskanje ravnotežja med vsemi izzivi, ki jih današnji učiteljski poklic predstavlja, lahko vodi do izgorelosti.

Vsi izzivi in družbeno dojemanje vloge učiteljev doprinesejo k nižjemu spoštovanju poklica. To je vidno v primerjavi dojemanja učiteljskega poklica med Slovenijo in Finsko, kjer je ta veliko bolj spoštovan in so kandidati za njegovo opravljanje pazljivo izbrani. Tega v Sloveniji ni, kar pomeni, da se lahko na učiteljskih mestih znajdejo tudi manj kompetentni posamezniki. Ti lahko mečejo negativno luč na učitelje, ki poklic opravljajo z ljubeznijo in zavzetostjo.

Biti ali ne biti učitelj…

Pomemben motivator pri odločanju za študij oz. poklic je tudi plačilo. Za učitelje razrednega pouka so značilne nižje plače na začetku njihove karierne poti. Učitelji lahko nato napredujejo v višji plačilni razred, če opravljajo dodatna dela, izobraževanja itd. Vendar mnogim za dodatno delo primanjkuje časa zaradi vseh ostalih izzivov poklica, kar jim posledično niža možnosti višjega zaslužka. Višji zaslužek v današnjem svetu predstavlja statusni simbol in se povezuje z občutenjem oz. izkazovanjem spoštovanja. Spoštovanje izkazujemo tudi skozi ustrezen odnos, ki ga gojimo do drugega posameznika. Primere nespoštovanja najdemo v pripovedih učiteljev o pritiskih in grožnjah z odvetniki, ki so jih prejeli med opravljanjem svojega dela.

Učiteljev zaradi različnih izzivov in manjšega spoštovanja poklica primanjkuje. Posledično se zaposluje na učiteljska mesta manj kvalificirane ljudi, ki sicer delo lahko opravljajo s srcem, a to ne nadomesti njihovih manjkajočih kompetenc. Zaradi pomanjkanja učiteljev lahko pride do preobremenjenosti ali celo izgorelosti tistih, ki delo že opravljajo, saj morajo poleg svojih prevzeti dodatne naloge in zadolžitve. Ti posamezniki se lahko zaradi prevelike obremenjenosti odločijo zapustiti svoje področje dela in se raje zaposlijo na manj stresnih in bolje plačanih delovnih mestih.

Kaj storiti?

Ena možnih rešitev teh problemov bi lahko bilo dodatno izobraževanje manj kompetentnih posameznikov. To bi omogočilo enakomernejšo razporeditev dela in manjšo obremenjenost učiteljev, saj bi se povečal kompetenten kader. Druga rešitev pa se nanaša na starše in posameznike, ki z učitelji neustrezno komunicirajo in jim ne izkazujejo spoštovanja. Staršem bi bilo dobro predstaviti smernice ustreznega in sprejemljivega komuniciranja z učitelji in šolo. To znanje bi starši lahko prenesli na svoje otroke, prek t.i. modelnega učenja. Otroci se namreč ustreznega vedenja v različnih situacijah naučijo z opazovanjem osebe, ki jim je pri srcu oz. se po njej zgledujejo. Vedenje te osebe si nato zapomnijo in ga ponovijo v podobni situaciji. V tem primeru bi „model“ predstavljali otrokovi starši. Otroci bi jih opazovali v interakciji z učitelji in bi od njih prevzeli vedenje in mnenje o tem, kakšen je ustrezen pristop do učiteljev in šole.

Za konec…

Razlogov za izumirajoče zanimanje za poklic učitelja je več, tako kot je več tudi različnih izzivov, s katerimi se ti vsakodnevno srečujejo. Kot starši, znanci ali sodelavci bi se morali zavedati tako vidnih kot manj vidnih izzivov učiteljskega poklica in bi se morali do učiteljev vesti spoštljivo.