Menstrualni dopust je tematika, ki je v zadnjem času pritegnila precej pozornosti, pa vendar so odzivi precej mešani. Kaj je menstrualni dopust, kateri so glavni argumenti »za« in »proti« njegovi uveljavitvi, izveste v članku.

---

Avtorica: Pia Pezdiček

Menstruacija – naravni fenomen, s katerim se v življenju sooči približno polovica prebivalstva, a še zmeraj zasebna in stigmatizirana tema. Menstrualni simptomi in njihova intenzivnost se pojavljajo v različnih oblikah pri različnih posameznikih. Menstrualni dopust predstavlja priložnost za lažje spoprijemanje s takšnimi simptomi, vendar njegovo uveljavitev ovirajo mnogi predsodki.

Menstrualni distres in boleče menstrualne krvavitve

Menstrualni cikel se povezuje z mnogimi neugodnimi fiziološkimi simptomi, kot so bolečine, telesno nelagodje, glavoboli, trebušni krči, bolečine v križnem predelu, slabost in mnogi drugi. Posledice hormonskih sprememb v ciklu se odražajo tudi na psihološki ravni, kjer stres, depresivnost, anksioznost in negativni afekt znižujejo psihološko blagostanje žensk. T.i. menstrualni distres je pojem, s katerim lahko opišemo nezaželene fiziološke in tudi psihološke učinke menstrualnega cikla (Shalini idr., 2022). Ženske z višjim negativnim afektom in intenzivnejšimi predmenstrualnimi simptomi poročajo o slabši kakovosti življenja (Cha in Nam, 2016; v Shalini idr., 2022). Glede na rezultate študij naj bi približno četrtina žensk v Evropi, starih med 18 in 57 let, trpela za hujšimi menstrualnimi krvavitvami, ki vplivajo neugodno na njihovo čustveno, fizično in socialno blagostanje ter delovne zmožnosti (Fraser idr., 2015; v Shalini idr., 2022).

Boleče menstrualne krvavitve oziroma dismenoreja imajo lahko velik vpliv na delovne kapacitete zaposlenih, kljub temu pa se le malo pozornosti posveča temu, kako osebe upravljajo z menstruacijo na delovnem mestu. Ugotovljeno je bilo, da so ženske ob intenzivnejših neugodnih menstrualnih simptomih v večji meri odsotne na delovnem mestu, še pogosteje pa se poslužujejo t. i. prezentizma. Ta pomeni, da posameznice kljub menstrualnemu nelagodju prihajajo na delo, vendar pa so zaradi telesnih in psiholoških simptomov manj produktivne. Prezentizem v povezavi z dismenorejo lahko razumemo tudi s socialno stigmo, ki obkroža menstruacijo. Ravno stališča do menstruacije, ki jih imajo ostali zaposleni v določeni delovni organizaciji, naj bi bila ključna pri tem, ali se bo oseba ob bolečih krvavitvah odločila priti na delo ali pa bo ostala doma. Odnos in mnenje javnosti o menstruaciji ter družbene norme so tako nekateri izmed ključnih dejavnikov, ki prispevajo k občutku, da morajo posamezniki menstruacijo prikrivati. Zaznava nepodpornega delovnega okolja bo na ta način povečala verjetnost, da zaposleni kljub menstrualnemu distresu prihajajo v službo (Cook in Van den Hoek, 2023). 

Več o prezentizmu si lahko preberete tukaj.

Kaj je menstrualni dopust?

Februarja 2023 je Španija kot prva evropska država sprejela zakon, ki zagotavlja mesečni tridnevni zdravstveni dopust za osebe s hujšimi menstrualnimi bolečinami ali težavami. Na ta način so želeli boleče menstrualne krvavitve uveljaviti kot utemeljeno zdravstveno vprašanje. Menstrualni dopust je sicer uveljavljen (oziroma bil uveljavljen) že v nekaterih drugih neevropskih državah, denimo na Japonskem že od leta 1947, sicer pa tudi na Kitajskem, Tajskem in v Južni Koreji. Predlagana delovna politika naj bi predstavljala potencial, ki bi zaposlenim pri delu olajšal spoprijemanje z biološkimi in sociokulturnimi učinki menstrualnih simptomov. Kljub prednostim, ki jih prinaša uvedba menstrualnega dopusta, nekateri opozarjajo na negativne posledice za koristnike dopusta (na primer obsodbe izkoriščanja dopusta za druge namene ali dojemanje koristnikov kot manj kompetentnih; Barnack-Tavlaris idr., 2019).

Menstrualni dopust: lahko prednosti odtehtajo nevarnosti stigme?

Zagovorniki menstrualnega dopusta poudarjajo njegove koristne učinke za menstrualno in reproduktivno zdravje posameznikov. Dopust namreč omogoča čas za počitek in regeneracijo po menstrualnih simptomih kot tudi čas za obisk morebitnih zdravstvenih storitev. Poleg tega omogoča, da se zaposleni spoprijemajo z zdravstvenimi potrebami, brez da bi morali koristiti njihovo bolniško odsotnost ali dopust. Kljub prednostim, ki jih prinaša uvedba menstrualnega dopusta, pa je potrebno upoštevati predsodke in stigmo, ki veljajo v družbi. Neupoštevanje morebitnih nezaželenih posledic za koristnike dopusta je lahko problematično. Določene raziskave (na primer Dan, 1986; v Barnack-Tavlaris idr., 2019) so namreč pokazale, da osebe dopusta, kljub veljavi, ne koristijo. Eden izmed razlogov za to naj bi bila zdravniška potrdila, ki jih morajo pridobiti koristniki menstrualnega dopusta. Dodaten razlog pa so ovire oziroma kulturni stereotipi, saj ti povezujejo menstruacijo s pretirano agresivnostjo, umazanostjo in sramom (Barnack-Tavlaris idr., 2019). V raziskavi (Forbes idr., 2003) so študentje žensko z menstruacijo, v primerjavi z žensko, ki ni imela menstruacije, ocenjevali kot bolj razdražljivo, jezno, žalostno in manj spolno privlačno. Poleg tega so na primer žensko, ki ji je iz torbice padel tampon, v primerjavi z žensko, ki ji je padla sponka za lase, ocenjevali kot manj privlačno in kompetentno (Roberts idr., 2002). Takšne situacije potrjujejo kulturna pričakovanja o tem, da morajo posamezniki menstruacijo skrivati – nenapisano pravilo, ki bi ga koristniki menstrualnega dopusta odkrito “kršili”. Omenjenim pomislekom o uveljavitvi menstrualnega dopusta nazadnje lahko prištejemo tudi zadržke, vezane na nepoštenosti, ki bi jo imela uvedba dopusta do moškega spola in kritik, ki bi se posledično osredotočale na koristnike (Barnack-Tavlaris idr., 2019). 

Zaključek

Razsežnost pozitivnih posledic uvedbe menstrualnega dopusta na eni strani po drugi strani omejujejo morebitna povečana stigma, predsodki in diskriminacija na delovnem mestu, ki bi jih s seboj lahko prinesla takšna politika. Možno je, da bi zakonodaja menstrualnega dopusta zmanjšala stigmo, saj bi na delovnem mestu omogočila več odprtih razprav o menstruaciji. Nasprotno pa se lahko zgodi, da bi sam kulturni kontekst s prisotnostjo negativnih stališč preprečil uresničitev teh pozitivnih rezultatov. Čeprav se zdi, da se javni diskurz o menstruaciji razvija v bolj odprto smer, se zlasti v delovnem kontekstu dojema kot tabu in zasebna zadeva. Ne glede na to ali smo »za« ali »proti« uveljavljanju politike menstrualnega dopusta, raziskave na področju kažejo na visoko potrebo po izobraževanju in obveščanju javnosti o menstruaciji. Prav tako pa je potrebno ozaveščanje negativnih stališč do menstruacije in uvedbe menstrualnega dopusta, ki bi omogočil premik v smer destigmatizacije (Barnack-Tavlaris idr., 2019).

Literatura:

Barnack-Tavlaris, J. L., Hansen, K., Levitt, R. B. in Reno, M. (2019). Taking leave to bleed: Perceptions and attitudes toward menstrual leave policy. Health Care for Women International, 40(12), 1355–1373. https://doi.org/10.1080/07399332.2019.1639709 

Cook, A. S. in Van den Hoek, R. (2023). Period Pain Presenteeism: Investigating Correlates of Working While Experiencing Dysmenorrhea.

Forbes, G., Adams-Curtis, L. E., White, K. B. in Holmgren, K. M. (2003). The role of hostile and benevolent sexism in women’s and men’s perceptions of the menstruating woman. Psychology of Women Quarterly, 27(1), 58–63. https://doi.org/10.1111/1471-6402.t01-2-00007 

Roberts, T.-A., Goldenberg, J. L., Power, C. in Pyszcynski, T. (2002). “Feminine protection”: The effects of menstruation on attitudes towards women. Psychology of Women Quarterly, 6, 131–139. https://doi.org/10.1111/1471-6402.00051 

Shalini, S., Singh, V., Yadav, H. K., Bhankhar, S. K. in Behmani, R. K. (2022). Menstrual distress and psychological well-being. International Journal of Health Sciences, 3, 8727–8734. https://doi.org/10.53730/ijhs.v6nS3.8100 

O avtorici