Umetna inteligenca v razredu: priložnost za učence s posebnimi potrebami ali tvegana bližnjica?

Umetna inteligenca postaja nepogrešljiv del našega vsakdana, a njen vpliv seže dlje od avtomatizacije in pametnih naprav. Predstavljajte si učilnico, kjer tehnologija pomaga ustvariti povsem prilagojen učni načrt za vsakega učenca s posebnimi potrebami – spremlja njihov napredek, prepoznava njihove izzive in nenehno nudi podporo. Zdi se kot revolucija v izobraževanju, vendar pa umetna inteligenca prinaša tudi nevarnosti. Ali lahko resnično nadomesti človeški stik in intuicijo? In kako se spopasti z izzivi, kot so zasebnost in zanesljivost podatkov?

Avtorica: Gaja Osojnik

Umetna inteligenca z dneva v dan globlje posega v naš vsakdanjik in posledično se zato vedno bolj raziskuje njen doprinos na raznovrstnih področjih, med drugim tudi v izobraževanju. V šolskem letu 2022/23 je redne ali prilagojene programe slovenskih osnovnih šol obiskovalo kar 18.409 učencev s posebnimi potrebami, pri čemer jih je bila večina vključenih v redne programe. To so učenci, ki potrebujejo še bolj individualiziran pouk kot njihovi vrstniki oziroma učenci, katerim morajo njihovi učitelji nameniti še dodatno pozornost. Slednje pa lahko postane bolj težavno, ko primanjkuje za to ustrezno usposobljenega kadra, kar se dogaja tudi v Sloveniji. Kako bi torej učitelji v svoje delo s to specifično populacijo lahko vključili umetno inteligenco?

Pomoč učiteljem

Uporaba 5-stopenjskega modela pomoči učencem z učnimi težavami, ki na 1. stopnji zahteva, da učitelj prepozna učenca s potencialnimi težavami in mu že v okviru pouka nudi ustrezno pomoč in podporo, je lahko za nekatere, zlasti manj izkušene učitelje, po mojem mnenju zelo naporna. Pri tem pa bi učiteljem lahko pomagala umetna inteligenca, saj lahko zbira in analizira podatke o učnem napredku in prepozna vzorec učenja posameznega učenca. Tako bi lahko učitelj s pomočjo umetne inteligence lažje prepoznal učenca z učnimi težavami, zlasti v primeru, ko so te manj izrazite in bi jih v razredu lahko hitro spregledal. Poleg tega bi umetna inteligenca lahko na podlagi pridobljenih podatkov sestavila za učenca prilagojen načrt dela, kar bi učencu omogočalo bolj individualizirano učenje, učitelja pa bi usmerjalo pri poučevanju tega učenca, npr. pri prepoznavi napredka učenca, na podlagi česar bi učitelj prilagodil svoja navodila.

Pomoč pri oblikovanju učnih ciljev

V eni od raziskav so ugotovili tudi, da umetna inteligenca lahko pozitivno prispeva k oblikovanju učnih ciljev v okviru izdelave individualiziranega programa za učence s posebnimi potrebami. Učni cilji, ki so jih manj izkušeni učitelji pridobili s pomočjo umetne inteligence, so bili namreč kvalitetnejši in konsistentnejši od tistih, ki so jih pridobili na tradicionalen način. Z umetno inteligenco pa bi si lahko pomagali tudi učitelji tujih jezikov. Nekateri učenci s posebnimi potrebami (npr. posamezniki z disleksijo) imajo lahko namreč več težav z učenjem tujih jezikov kot njihovi vrstniki. Umetna inteligenca pri tem lahko pomaga tako, da prepozna govor in popravi izgovorjavo posameznika. Poleg tega pa lahko tudi različni sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca, npr. 3D interaktivno okolje spodbujajo učence s posebnimi potrebami pri učenju.

Privlačnost umetne inteligence in povratna informacija

Še ena prednost uporabe umetne inteligence pri učencih s posebnimi potrebami pa je morda tudi v tem, da je za učence privlačna. Menim namreč, da bi lahko njena uporaba pozitivno prispevala k širjenju socialnega kroga učencev s posebnimi potrebami med njihovimi vrstniki. Sicer bi vrstniki lahko prvotno pristopili do takega učenca samo zato, da bi tudi oni videli, kako neka umetna inteligenca deluje, vendar je možno, da bi skozi pogovor z njim odkrili nekatere skupne lastnosti in se spoprijateljili. Dodano vrednost uporabe umetne inteligence pri učencih s posebnimi potrebami pa vidim tudi v tem, da lahko uporabniku konsistentno podaja pozitivno povratno informacijo. Menim namreč, da so le-te zelo pomembne za otroka s posebnimi potrebami, saj se lahko hitro zgodi, da so ti otroci zaradi svoji posebnosti prikrajšani ali celo izključeni iz interakcij s svojimi vrstniki, kar lahko negativno vpliva na njihovo samopodobo. Umetna inteligenca s pozitivnimi povratnimi informacijami ima tako potencial, da pozitivno prispeva k posameznikovemu lastnemu zaznavanju. Pri tem pa bi izpostavila, da se mi zdi ključnega pomena, da je podana povratna informacija realna in zaslužena, saj v drugačnem primeru nima omenjenega učinka.

Meje umetne inteligence

Katere pa so še druge t. i. nevarne plati uporabe umetne inteligence, ki bi jih morali učitelji upoštevati? Lahko se zgodi, da nam umetna inteligenca poda zgolj navidezno pravilen odgovor, lahko ne vključuje najnovejših informacij, ki so na voljo, poleg tega je pomembno, da so učenci obveščeni in da dejansko razumejo, da umetna inteligenca zbira njihove podatke ter kdo lahko do njih dostopa.

Če zaključim, menim, da ima umetna inteligenca velik potencial za učence s posebnimi potrebami oziroma njihove učitelje, zlasti z vidika, da lahko s tem, ko odgovori na učenčeva enostavnejša vprašanja, delno razbremeni učitelje in jim omogoča, da se posvetijo in naslovijo tudi višje potrebe učencev s posebnimi potrebami, ki jih umetna inteligenca vsaj zaenkrat še ni zmožna.

Viri

Hopcan, S., Polat, E., Ozturk, M. in Ozturk, L. (2023). Artificial intelligence in special education: A systematic review. Interactive Learning Environments, 31(10), 7335–7353. https://doi.org/10.1080/10494820.2022.2067186

Marino, M., Vasquez, E., Dieker, L., Basham, J. in Blackorby, J. (2023). The future of artificial intelligence in special education technology. Journal of Special Education Technology, 38(3), 404–416. https://doi.org/10.1177/01626434231165977

Oh-Young., C. in Karlin, M. (2024). Artificial intelligence… In the early childhood special education classroom!!?. TEACHING Exceptional Children, 0(0). https://doi.org/10.1177/00400599241231237

Rakap, S. (2023). Chatting with GPT: Enhancing individualized education program goal development for novice special education teachers. Journal of Special Education Technology, 0(0), 1–10. https://doi.org/10.1177/01626434231211295

Republika Slovenija Statistični urad (b. d.). Milijarda podatkov v podatkovni bazi SiStat. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0952765S.px/table/tableViewLayout2/

O AVTORJU: Sem Gaja Osojnik, študentka magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V prostem času rada pečem torte, plavam in pobožam vse možne živali… razen pajkov.

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.