»Strokovna podlaga in izobrazba pomagata, dodata več kredibilnosti, ampak tisto, kar je najbolj pomembno je odnos, ki ga imamo do zaposlenih«

---

AVTOR: PATRIK SENICA

GEN-I je ena najhitreje rastočih in najbolj inovativnih družb na evropskem energetskem trgu ter prvi slovenski dobavitelj izključno brezogljične elektrike, ki zaposluje preko 700 oseb. Pa je v tako velikem in uspešnem podjetju sploh kaj časa in prostora za pogovor in skrb za duševno zdravje zaposlenih? Katere vidike duševnega zdravja v podjetju najbolj izpostavljajo in kako je na to vplivala pandemija? O vsem tem in še več sem spregovoril s psihologinjo in vodjo službe za razvoj kadrov, Alenko Potočnik, ki je v GEN-I-ju zaposlena od leta 2019. Magistrirala je iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in svoje izobraževanje nadaljuje na Inštitutu za integrativno psihoterapijo in svetovanje. Za svoje duševno zdravje najraje poskrbi v naravi, ob teku ali usvajanju novih gorskih vrhov. 

Skrb za duševno zdravje v splošnem je nekaj, kar je v življenju posameznikov zelo pomembno, vendar pa se zdi, da je to tema, o kateri se na delovnih mestih in v organizacijah ne govori zelo pogosto oziroma se do pred kratkim ni govorilo pogosto. Kako bi rekla, da je s tem pri vas v GEN-I-ju?

Če je tema duševnega zdravja mogoče kdaj veljala za bolj tabu temo, se mi zdi da dandanes, sploh na delo, prihajamo vedno bolj kot »celi« ljudje, torej da razumemo, da se naše zasebno življenje včasih preliva na delovno mesto in obratno. Skrb za duševno zdravje umeščamo v skrb za celostno zdravje naših zaposlenih v sklopu različnih promocij zdravja na delovnem mestu in drugih programov. Sicer pa se nam zdi izredno pomembno, da razumemo zaposlene in upoštevamo njihovo počutje na delovnih mestih, ne le preko nekih programov in delavnic; kar se mi zdi najpomembnejše in kar naredi največji preskok je naša organizacijska kultura, oziroma projekt spremembe organizacijske kulture, ki smo ga začeli nekaj let nazaj. Temelji na pozitivni psihologiji, tako da se trudimo poudarjati vrline, torej močna področja posameznika in njegovega funkcioniranja. Že pred tem smo zaposlenim predstavili orodje, ki smo ga razvili, kjer lahko vsak sledi nalogam in ciljem, ki jih ima. Kot dodatek smo jim ponudili še pogovor z vodjo o tem, kako se počutijo ob nalogah. Sodelavce torej spodbujamo preko tega digitalnega orodja, da delijo svoja občutja ob delu, vodje pa smo okrepili z orodji pozitivne psihologije, da se potem znajo na to odzvati in se s sodelavci pogovarjati o tem, kako se počutijo pri delu. To se mi zdi najpomembnejši premik v skrbi za duševno zdravje.

Imate vzpostavljene še kakšne specifične kanale, preko katerih naslavljate to tematiko?

Torej imamo že omenjeno digitalno orodje, na katerem zaposleni komunicirajo o svojem počutju, nadgradili pa smo ga še s posebno platformo, ki ji rečemo Karierno dobro počutje, kjer lahko vsak spremlja, kakšni so njegovi trendi počutja na delu, torej lahko pogledaš tudi za nazaj kako si se počutil in se preko tega naučiš tudi nekaj o sebi, na primer pri katerih nalogah si užival, pri katerih manj in se potem o tem pogovoriš z vodjo. Organizirali smo tudi nekaj delavnic na temo mentalne odpornosti in zdravja, katerih so se zaposleni udeležili v velikem številu. Šlo je za predavanja, na katera smo povabili na primer Saro Isakovič ali pa Manco Izmajlovo, ki je govorila o tehnikah dihanja. Še eden pomemben kanal oziroma bolj aktivnost, ki je tesno povezana s skrbjo za duševno zdravje, pa je naše športno društvo, ki organizira ogromno nekih aktivnosti za katere vemo, da podpirajo naše celotno delovanje, ne le fizičnega zdravja. Znotraj športnega društva deluje še sekcija vrtičkarstva in čebelarstva, tako da imajo zaposleni kup nekih možnosti, da se sprostijo in povežejo po delu.

Kakšen pa je odziv zaposlenih na vse omenjene načine?

Odziv na omenjene delavnice je bil zelo velik, udeležilo se jih je več kot 50 % zaposlenih. Vsakemu pa ustreza nekaj drugega, zato je ključ, da dosežeš vse sodelavce to, da uporabljaš raznolike aktivnosti in da znaš nasloviti različne potrebe. V splošnem se naši zaposleni na aktivnosti zelo lepo odzivajo.

Zdi se, da nas je pandemija Covid-19 nekako prisilila v to, da se je destigmatizacija pogovora o duševnem zdravju pospešila. Meniš, da namenjate tej tematiki več pozornosti sedaj, po pandemiji?

Mislim, da se o temi pogovarjamo na drugačen način in da so se začela pojavljati nova vprašanja. Verjamem, da je izolacija še dodatno vplivala na stres in percepcijo obremenitev, ki smo jih imeli. Z vračanjem na delovna mesta so se spet odprla drugačna vprašanja, na katera nismo znali takoj odgovoriti. Pomembno je izzivom dati vrednost, jih validirati in nasloviti, zato smo v času pandemije morali prilagajati naše kanale, saj je bilo veliko več dela in komunikacije »online«. S tem namenom smo takrat pripravili razne »online« delavnice in webinarje, da so se zaposleni imeli možnost družiti tudi na takšen način. Tako da ne bi rekla, da smo namenjali več pozornosti, temveč je bilo treba tematiko naslavljati na drugačen način.

Obstajajo kakšni specifični vidiki duševnega zdravja, ki jih še posebej izpostavljate oziroma jim posvečate več pozornosti?

V zadnjem obdobju naslavljamo predvsem spopadanje z visokimi obremenitvami pri delu. Če smo se prej med korono posvečali in prilagajali delu na daljavo in izolaciji, smo se pa sedaj ob prehodu nazaj bolj posvečali usklajevanju hibridnega dela, torej dela na daljavo in na lokaciji. Ob spremembah v podjetju so se začela seveda odpirati vprašanja o obremenitvah, zato se v zadnjem času fokusiramo na to, kako podpreti sodelavce pri spoprijemanju z raznimi stresnimi okoliščinami ali stresnimi obdobji.

Imate že kakšne konkretne načrte, kako se boste spoprijemali z omenjenimi povišanimi obremenitvami?

Za zaposlene smo oblikovali program psihološkega blagostanja in tega bomo zagotovo nadaljevali, mogoče celo razširili, saj je odziv dober. Gre za program, kjer smo zbrali različne pristope podpore psihologov in psihoterapevtov zaposlenim. Ponudili so skupinske ali individualne obravnave. V povezavi z zunanjimi izvajalci smo ponudili strokovne in znanstveno podprte pristope, s katerimi lahko z zaposlenimi naslavljamo občutja povečanega stresa.

Si vodja službe za razvoj kadrov, hkrati pa tudi psihologinja; si edina, ali je v podjetju zaposlenih več psihologov?

V ekipi službe za razvoj kadrov nas je več, sicer pa nas je tudi v podjetju na sploh več. Na področju razvoja kadrov sta še dve sodelavki psihologinji, ki prispevata k razvojnim programom psihološke podpore zaposlenim. Sicer so širše v podjetju psihologi, ki so vključeni v procese inoviranja ali pa uporabniške izkušnje oziroma UX, tako da so izkušnje in znanja psihologov še širše uporabna.

So kakšne prednosti glede tega, da imate v GEN-I-ju zaposlen psihološki kader – še posebej pri naslavljanju duševnega zdravja?

Ja, psiholog sodelavce lahko podpre z iskanjem nekih strokovnih pristopov, ker mislim da tema duševnega zdravja v javnosti ni več takšna tabu tema in je sedaj na voljo ogromno nekih programov in aktivnosti, ki jih lahko vsak najde. Psiholog pa lahko sodelavcu, ki išče pomoč, najde tisti pristop, ki je zanj najbolj primeren in svetuje, kakšni pristopi bi lahko delovali in kakšni ne.

Se ti zdi, da zaposleni bolj zaupajo in upoštevajo nasvete o tem s strani psihologov?

Strokovna podlaga in izobrazba pomagata, dodata več kredibilnosti, ampak tisto, kar je najbolj pomembno je odnos, ki ga imamo do zaposlenih. Predvsem ta je ključen pri tem, da nam nekdo, ki ima neke izzive ali vprašanja, zaupa in da vprašanja sploh zastavi. Ta vidik zaupnosti in dobrega odnosa je še bolj pomemben kot neka strokovna podlaga in izobrazba. Mislim, da lahko takšen odnos sicer vzpostavi marsikdo, ne le psiholog. Naša vloga kot psihologi in kadroviki je ta, da znamo opolnomočiti vodje, da znajo zahtevna vprašanja z zaposlenimi odpirati in nanje odgovarjati, ker bodo najverjetneje oni prej zaupniki kot mi.

GEN-I je podjetje, ki se ukvarja z energetiko, zato je verjetno večji delež zaposlenih oseb takih, ki so bolj tehnično izobraženi in ciljno naravnani. Je zato govoriti o duševnem zdravju večji izziv oziroma ali je komunikacija o duševnem zdravju zato kaj drugačna?

Tisto, kar je meni osebno všeč in povezujem tudi z našim profilom zaposlenih, so z dokazi podprti pristopi in da znamo zaposlenim pokazati in dokazati, da nekaj deluje, pa tudi prednosti nekega pristopa ter kaj bodo z njimi prejeli. A je to povezano s tem, da so naši zaposleni bolj tehnični profili, bolj ciljno naravnani? Mogoče, ampak mislim, da je vsakemu treba znati dobro predstaviti prednosti in koristi in jih izpostaviti, to je ključno.

---