Učinkovit razvoj vodstvenih kadrov je ključen za uspeh vsake organizacije, zato je razumevanje procesa učenja in razvoja zaposlenih bistvenega pomena. V tem kontekstu se je skozi več kot tri desetletja razvila in uveljavila metoda, ki jo imenujemo 70:20:10.
Avtor: Marko Lakner
Kaj je 70:20:10?
Model 70:20:10 je model razvoja vodij se je razvil skozi več kot 30 let raziskav. Gre za precej znano ogrodje, ki ima zasnovo v izkustvenem učenju. Podobne različice tega modela poznamo pri raziskovanju učenja. V osnovi lahko model 70:20:10 obravnavamo kot učni in razvojni model, ki skuša pojasniti, kako zaposleni usvajajo nova znanja in veščine in se razvijajo na svoji karierni poti. Glavna predpostavka modela je, da večino veščin zaposleni razvijejo skozi delovne izkušnje in izzive.
Nastanek in razvoj metode
Začetke tega pristopa povezujemo s Sokratskim praksami, ki so učenje opredeljevale kot aktivno iskanje informacij in postavljanje vprašanj, bolj kot pa pasivno prejemanje vsebine.
Kdaj metodo uporabimo?
Model 70:20:10 lahko uporabimo na različnih nivojih oz. fazah. Bodisi na razvoju vodstvenih kadrov, ki omogočajo boljše delovanje vodij, bodisi pri iskanju novih zaposlenih in s tem se tudi izboljšajo pogoji za integracijo ali pa pri že obstoječih delavcih, ki jim pomaga pri pridobivanju novega znanja in kompetenc.
Komu je metoda namenjena?
Uporabnost zelo široka ter se dotika velikega spektra ciljnih skupin v sklopu učenja in razvoja. Uporablja se jo tako v delovnih organizacijah kot tudi v pedagoških ustanovah npr: znotraj učnega procesa.
Kako metodo izvedemo?
Model 70:20:10 se v od klasičnih kadrovskih metod razlikuje v tem, da ne gre za enkratni dogodek, ki se načrtuje, izvede, ter analizira in je potem zadeva zaključena, ampak gre za model, ki kadar ga implementiramo zahteva nenehno spremljanje, uporabo ter sledenje rezultatom.
Omejitve pri uporabi metode
Rezultati raziskav so pokazali, da implementacija modela 70:20:10 ne prinaša vedno želenih izzidov.
Celotno predstavitev metode, njenih prednosti in slabosti, poteka, pomena psihologa ter načina uporabe si lahko preberete v spodnjem seminarskem prispevku:
PSIHOLOGIJA DELA 